Verjetno ste že slišali, da neaktivno življenje ni dobro za zdravje, kajne? Čas, ki ga preživite sedeč med vožnjo, za računalnikom ali TV-jem itd., namreč poveča možnosti za bolezni srca, diabetes, rak in celo depresijo. Morda si mislite, da zato, ker tečete to za vas ne velja, saj ste le aktivni. A če vaša aktivost traja le kakšno uro dnevno, preostali čas pa presedite, to še vedno ne bo dovolj, da bi se boleznim izognili.
Do nedavnega je sicer veljalo, da vsaj 60 minutna aktivnost človeka uvršča med fizično aktivne. A nove raziskave so pokazale, da temu ni tako. Tudi aktivni ljudje namreč vse več časa presedijo. Študija, objavljena v International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, je pokazala, da ljudje v povprečju na teden kar 64 ur presedijo, 28 ur stojijo, 11 ur hodijo (ne kot del vadbe) in to ne glede na to, ali so vadili priporočljivih 150 minut na teden ali ne. Ljudje naj bi na dneve, ko so vadili, bili celo do 30 odstotkov manj aktivni kot na dneve ko niso vadili.
Če vaše delo ne zahteva od vas, da ste nenehno v gibanju, potem verjetno večino časa presedite, torej spadate v neaktivno populacijo – ne glede na to, da sicer redno vadite. A naše telo je zasnovano za gibanje. Sedenje, ki traja dlje časa, povzroči, da se telo začne ustavljati na metaboličnem nivoju. Ko so mišice, posebej nožne mišice, nemobilne, se cirkulacija upočasni. Torej porabljate manj krvnega sladkorja in tudi pokurite manj maščobe, kar seveda poveča možnost za razvoj bolezni srca in diabetes.
Tek resda pripomore k boljšemu zdravju, a če boste preostali del dneva presedeli, vseeno ne boste naredili veliko dobrega. Študije izvedene na več kot 17.000 Kanadčanih v obdobju 12 let so pokazale, da več časa, kot so ljudje sedeli, prej so umrli – ne glede na leta, telesno težo ali količino vadbe.
Bolezni srca in diabetes pa niso edine zdravstvene težave, s katerimi se neaktivni soočajo. Ameriški inštitut za raziskavo raka naj bi preveliko količino sedenja povezoval tudi z rakom na prsih in rakom na debelem črevesju. Raziskave, v katerih je sodelovalo okoli 30.000 žensk so nakazale tudi na povezavo med neaktivnostjo in depresijo. Tiste, ki so sedele devet ali več ur na dan, so bile bolj nagnjene k depresiji kot tiste, ki so sedele šest ur ali manj. Daljše sedenje namreč zmanjša cirkulacijo in onemogoči hormonom sreče, da bi prišli do vaših možganov.
Kaj torej lahko storite? Bodite čim bolj aktivni! Ne sedite v enem kosu po več ur naenkrat, ampak si vzemite odmore in se sprehodite. Dovolj bosta že minuta ali dve. Bolj kot boste aktivni, lažje boste tudi tekli. Statične pozicije telesa namreč povzročijo, da določene mišice postanejo zategnjene, to pa ni dobro za tek. Tako pred kot tudi po daljšem teku je zato dobro, da ostajate aktivni – raztegnite se, pojdite na sprehod, opravljajte domača opravila in še kaj. Glavno je, da ne obsedite!
Verjetno ste že slišali, da neaktivno življenje ni dobro za zdravje, kajne? Čas, ki ga preživite sedeč med vožnjo, za računalnikom ali TV-jem itd., namreč poveča možnosti za bolezni srca, diabetes, rak in celo depresijo. Morda si mislite, da zato, ker tečete to za vas ne velja, saj ste le aktivni. A če vaša aktivost traja le kakšno uro dnevno, preostali čas pa presedite, to še vedno ne bo dovolj, da bi se boleznim izognili.
Do nedavnega je sicer veljalo, da vsaj 60 minutna aktivnost človeka uvršča med fizično aktivne. A nove raziskave so pokazale, da temu ni tako. Tudi aktivni ljudje namreč vse več časa presedijo. Študija, objavljena v International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, je pokazala, da ljudje v povprečju na teden kar 64 ur presedijo, 28 ur stojijo, 11 ur hodijo (ne kot del vadbe) in to ne glede na to, ali so vadili priporočljivih 150 minut na teden ali ne. Ljudje naj bi na dneve, ko so vadili, bili celo do 30 odstotkov manj aktivni kot na dneve ko niso vadili.
Če vaše delo ne zahteva od vas, da ste nenehno v gibanju, potem verjetno večino časa presedite, torej spadate v neaktivno populacijo – ne glede na to, da sicer redno vadite. A naše telo je zasnovano za gibanje. Sedenje, ki traja dlje časa, povzroči, da se telo začne ustavljati na metaboličnem nivoju. Ko so mišice, posebej nožne mišice, nemobilne, se cirkulacija upočasni. Torej porabljate manj krvnega sladkorja in tudi pokurite manj maščobe, kar seveda poveča možnost za razvoj bolezni srca in diabetes.
Tek resda pripomore k boljšemu zdravju, a če boste preostali del dneva presedeli, vseeno ne boste naredili veliko dobrega. Študije izvedene na več kot 17.000 Kanadčanih v obdobju 12 let so pokazale, da več časa, kot so ljudje sedeli, prej so umrli – ne glede na leta, telesno težo ali količino vadbe.
Bolezni srca in diabetes pa niso edine zdravstvene težave, s katerimi se neaktivni soočajo. Ameriški inštitut za raziskavo raka naj bi preveliko količino sedenja povezoval tudi z rakom na prsih in rakom na debelem črevesju. Raziskave, v katerih je sodelovalo okoli 30.000 žensk so nakazale tudi na povezavo med neaktivnostjo in depresijo. Tiste, ki so sedele devet ali več ur na dan, so bile bolj nagnjene k depresiji kot tiste, ki so sedele šest ur ali manj. Daljše sedenje namreč zmanjša cirkulacijo in onemogoči hormonom sreče, da bi prišli do vaših možganov.
Kaj torej lahko storite? Bodite čim bolj aktivni! Ne sedite v enem kosu po več ur naenkrat, ampak si vzemite odmore in se sprehodite. Dovolj bosta že minuta ali dve. Bolj kot boste aktivni, lažje boste tudi tekli. Statične pozicije telesa namreč povzročijo, da določene mišice postanejo zategnjene, to pa ni dobro za tek. Tako pred kot tudi po daljšem teku je zato dobro, da ostajate aktivni – raztegnite se, pojdite na sprehod, opravljajte domača opravila in še kaj. Glavno je, da ne obsedite!
aj mwaaa
rada te imam
rada te imam
Za komentiranje se prijavi.