Tjaša lol why so basic!?

Why #Girlboss? Ker hočem to postat in če hočeš nekaj postat, moraš spremeniti svoje misli in okolje. So here I am future #Girlboss. Hello! 50% časa sem precej resna, zajebana, dark oseba, ampak sem drugih 50% časa en vesel samorog, tko da mi brez strahu piši, obljubim, da odgovorim samo ko bom v unicorn moodu. Velik uporabljam angleščine, vem da to kar kriči basic, but what can ya do? Can yall not be so perfect? It makes me think less of myslef. But then again, what really is perfection?

My struggle is not my identity Sem asocialna in intorvertna punca z (pre)veliko domišlije. Rada pišem, berem, fotografiram in slike potem tut urejam, se učim (ne v šoli, ampak sama, basicly neki kar me zanima raziščem do potankosti lol) in pa razmišljam o globokih in pomembnih temah (vsaj meni se zdijo pomembne). Poleg vsega tega obožujem tudi glasbo (ne znam ne plesat, ne pet, samo poslušam jo 99% svojega časa), pa naravo (predvsem morje), socialna omrežja (na katerih zapravim (pre)veliko časa), sarkazem, kaktuse in seveda spanje. Fascinira me dejstvo, da si želim spoznavati nove ljudi, a imam premalo poguma in preveč social awkwardness. A ne prek interneta, zato mi z veseljem lahko pišeš. (I need attention ). Uporablam frazo awsome sauce, ker je pač awsome sauce lol. Ko se rodimo smo popolnoma sami, takšni kot smo ustvarjeni, takšni kot smo v resnici, pure - čisti. In dejstvo, da ne vem kdo sem je precej... težko, zapleteno. Odkrivamo se skozi vse svoje življenje, skozi dobre in slabe izkušnje, skozi ljudi, ki jih spoznavamo, skozi članke, ki jih beremo, skozi glasbo, ki jo poslušamo... In kljub temu se skrivamo. Skrivamo pred resničnostjo. Ne upamo se pokazati samih sebe zaradi našega strahu - kaj si drugi mislijo o nas. Narejeni smo bili edinstveni, neponovljivi, a si vsi hočemo biti vsaj podobni, če že ne isti. Ne vem kdo sem, preveč me skrbi, kaj si drugi mislijo o meni, zato svoje osebnosti še nimam dobro izoblikovane. Tudi če vem, kaj imam rada in kaj me veseli, se tega ne upam povedati na glas, preveč me skrbijo misli drugih. Ne maram preveč svojega telesa, svojih misli... sebe. Vedno rečem, da delam na tem.. pa res? Kako naj sploh delam na tem? Kako naj se ljubim, če se nikoli nisem počutila ljubljena? Zdi se mi, kot da še nikoli nisem bila prava jaz. In vse to... vse to zelo boli. Have a lovely day! ღ