Še hladno je saj zima nam kraljuje,
le kaj čaka, da snega ne nasuje?
Jutra krasijo ledene sveče, mraz,
le čakajte si misli zdaj je moj čas.

A sonce kakor da ji je nadloga,
redki oblaki, se zimi roga,
snega dovolj le v planinah,
v alpskem, svetu na strminah.

Saj Svečnica se že približuje,
toplejšemu vremenu pot ta kuje,
a kaj lahko snega bo še preveč,
če led bo do takrat že preč.

Tak pregovor stari izročilo nosi,
ob Svečnici ledenih sveč on prosi,
a če se vreme spreneveda da teh ni,
gorje, zima z repom zmiga in sneži.

Bo pomlad, ko pride pride Valentin,
le on s seboj nosi ključ od korenin,
ko spet ozeleneli gozdovi bodo trate,
ženili se bodo ptički, gremo v svate.

SE NA MNOGA LETA