u105006
u105006
Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! YAY YAY YAY!!!!!!!!!!!!!!!!! Ok i need to calm down.....
11. februar 2016





hi!!
Se opravičujem za tako pozno objavljanje, ampak mamo počitnce in ker me cel vikend že ni doma, zdle smo pa gledali PopRock, prej nisem uspela napisat cukr nexta! Posvečam ga awesome bralki little*monster, ki piše najboljše razpise ever!! <3 Lepo bi bilo, če bi še kera poskusila
Upam, da boste uživale v prebiranju tegale predpredzadnjega dela!
Enjoy!
*************************5SOS_Cukr del:I don't think we have a future_5SOS*********************
muzka naj bi originalno bla Lost in reality-5sos, ampak ni na youtubu nobenga posnetka z besedilom, takoda: https://www.youtube.com/watch?v=ubqa-sluhSE
20.DEL
*Sara*
Končno smo bili spet v Avstraliji. Preden pa smo se odpravili domov, so fantje imeli še en koncert v Sydneyu. s Chloe in Bello smo se živčno in radostno postavile med oboževalke in čakale na začetek koncerta. Moj Calum je bil zopet neverjeten na svoji bas kitari in nekje proti koncu koncerta je na oder prišel tudi njegov bratranec in zaigral na kitaro. Calum me je našel med publiko in se mi ponosno nasmehnil. Komaj sem čakala, da mu po koncertu skočim v objem! Pogledala sem Chloe in Bello in ju objela. V tistem trenutku sem zagotovo bila najsrečnejša punca v dvorani.
*Chloe*
Nisem več štela koncertov in bila sem jim zelo hvaležna za to. Vsak koncert je bil neverjetna izkušnja in čisto vedno so fantje poskušali dati vse od sebe. Ashton pa je vedno noro divjal po bobnih. Ash. Gledala sem v velik ekran, saj sem iz tam bolje videla in strmela v njegov čist otroški nasmeh in pot, ki mu je tekel z obraza. Njegove oči so bile neustavljivo iskreče in face, ki jih je delal med bobnanjem zaradi tako velike predanosti, so me spravile v smeh. Nenadoma sem začutila objem. Obrnila sem se k prijateljicama in skupaj smo se objele in norele do konca koncerta. Tako srečo, kot sem čutila v tistem trenutku, sem le malokrat še podoživela.
*Bella*
Pred mano so stale fanice, katerim je Luke vrgel svojo trzalico. Morda je ciljal mene, morda me ni, a nisem se zares stegovala za trzalico, ker sem želela, da imajo tudi drugi ljudje kaj od njega. Točno sem vedela, kako je biti v njihovem položaju in včasih sem si želela, da bi jim lahko kako pomagala. A bilo jih je preveč, fantje pa so imeli premalo časa. Pomagala sem jim lahko le tako, da sem se lažno stegovala po trzalico. In uspelo mi je. Navdušenje na obrazu fanice, ki ga je ujela je napolnilo moje srce in dušo in spogled z Lukom me je privzdignil nad tla dvorane. Bila sem polna sreče in navdušenja. Začutila sem objem Chloe in Sare in bilo je točno to, kar sem potrebovala, da nisem vzletela.
*Sara*
Po koncertu smo s posebnimi vstopnicami odšle v spodnje prostore in z njimi odšle v kombi. Ko sta Chloe in Bella zagledali Asha in Luka, sta jima vsema utrujenima stekli v objem. Mickey pa je že bil v objemu Ele. Srečni parčki. Čakala sem Caluma. Nenadoma me je nekdo objel in me poljubil na vrat. Nasmehnila sem se in za mano sta stala Calum ter njegov bratranec.
"Hi!" je Calum navihano pozdravil in naju predstavil. Počasi smo se odpravili v kombi in odšli 'domov'.
*Bella*
Pot v kombiju je bila zelo kratka, saj sem poznala pot in bila sem v najboljši možni družbi. Proti koncu vožnje sem ujela zmeden Chloeijin pogled. Namrščeno sem pogledala njega in Asha, nato pa je skomignila z rameni in pogledala stran. Pozorno sem še enkrat premerila Asha. Gledal je v črno noč, nato pa, kot da bi začutil pogled, se obrnil proti meni in se navihano nasmehnil. Nasmehnila sem se nazaj. Ah, sej je vse kul, samo malo utrujen je.
*Chloe*
Nekaj ni bilo v redu. Čutila sem. Njegov utrujeni pogled po koncertu, objem, poljub, na trenutke odtujen pogled, nato pa zopet nasmejan obrazek, ki mi je postregel s poljubom. Zavzdihnila sem. Se zopet reže? Zopet igra kakšno igro in mi tokrat še bolj uspešno prikriva? Danes ga še pustim, nato pa se prepričam, da je v redu. Odprl mi je vrata kombija in me objel takoj, ko sem prišla ven. Dvignil me je in odnesel v njihovo hišo. Ni se ustavil na pragu, odnesel me je do svoje sobe, ki je bila še vedno taka kot preden smo odšli. Poln ljubezni me je začel poljubljati in smejala sva se od vse pijane sreče in ljubezni. Zagotovo je bil prej res le utrujen, sem pomislila. Zaslišala sva hrup v hiši in se ustavila. Ash me je pogledal in zavzdihnil. Usedel se je na rob postelje in si z roko živčno šel čez lase. Nekaj v njegovem pogledu je bilo drugačno. Tuje. Izgubil je ostrino in iskrice in predvsem...ljubezen. Nenadoma sem začutila strah in zmedo in mraz. Nič več mi ni bilo jasno. In nato je spregovoril.
»Chloe, lahko si jezna name kolikor hočeš, ampak mislim, da najina zveza nima prihodnosti. Ti si iz Slovenije, jaz iz Avstralije ampak polovico življenja bom taval po svetu. Nisem prepričan, da sva dovolj močna za to. Oziroma VEM, da nisva dovolj močna za to.« Nisem mogla verjet. Bila sem v takem šoku, da so še solze pozabile priteči v oči.
»Kaj?« sem le spravila iz sebe.
Obupano me je pogledal. »Mislim, da bi se morala raziti. Mislim, da te ne ljubim več tako zelo, kot sem te in morda je bolje, da se razideva že zdaj….« no TO pa je zabolelo! Osuplo sem ga pogledala in po njegovem obrazu sodeč ugotovila, da misli resno.
»Ah, Ash malo še premisli vse skupaj. Naporni dnevi so za tabo in-» »sem že premislil. Želim, da prekineva.«
»Za-za zmeraj?« sem strto vprašala. Žalostno a odločno mi je vračal pogled in počasi pokimal. Pokimala sem in počasi odšla iz sobe po stopnicah. Še vedno nisem mogla verjet. Vse je bilo super in fajn, danes pa-bum! Konec. To je to. Moja zgodba je končana. Nezavedajoč, kaj delam, sem avtomatično šla po stopnicah in do naše hiše. Vmes sem še pomahala Sari in Calumovem bratrancu, ki sta stala pod stopnicami in me začudeno pogledala, ter odšla ven.
V hišo sem vstopila skozi zadnja vrata, saj nisem želela srečati Bellinih staršev. Ko sem prišla v svojo sobico, sem si skrbno očistila obraz, nato pa skočila v pižamo. Pokrila sem se z odejo in zaprla oči. Nato pa je vse prišlo za mano. Brcala sem, preboksala vse vzglavnike v sobi in nemo kričala od groze, a jokala nisem. Niti ena solza ni zapustila mojega očesa. Nekje v ozadju svoje trmaste zavesti sem ugotovila, da sem za najino zvezo že dovolj prejokala in če je bilo to to….nisem imela kaj. Bila sem le jezna. Jezna, ker sem v nekaj besedah izgubila vse in nisem vedela, kako naprej. Jezna, ker je Ashtonu tako lahko šlo z jezika, da 'misli, da me ne ljubi več tako zelo, kot včasih.' Kaj pa je bilo vse to, čez kar sva šla? Igra? Preganjanje dolgčasa? Ves čas, ko sva bila srečna, naj zdaj kar izpuhti? Predvsem pa sem bila jezna, ker….Kako naj bom vsak dan z njimi, če pa nisem več del njih? Ker tako sem se počutila. Kot da nisem več del naše male srečne skupinice.
-Next??
-a naj naredim tudi epilog?
-torej…surprise! Chloe in Ash sta se na koncu le razšla….
-kako vam je všeč?
-ta muzkaaa! <3 <3 It brings on so many memoriesss!
Naslednji del bo del, ki ga vsak mora prebrat, ker bo še bolj awesome pa vse vam bo VELIKO bolj jasno kot morda do zdaj, ker se v moji zgodbi skriva kar nekaj zgodb (kot ste morda že opazile) in v naslednjem delu bodo marsikatere, na katere niti pomislile niste, razkrite!
Stay kinda hot people! :*




13. februar 2016
u105006
u105006
Bom začela na koncu ker imam potem veliko za povedat... You just couldn't help yourself could you. You just needed to post that ash with the monkey ha? I mean there's nothing wrong with some cute ash pics...
Soooo.. What the fu** ash? Resno kok dolgo sta že skup in je idiot šele zdaj ugotovil da mogoče njuna zveza ne bo delovala. In tko simple je reku da je nemara več.. Naj gre eden v njegovo sobo in mu ubije v glavo kaj je mislil. In potem ni nujno da sta nazaj skup samo naj se zaveda ta dickhead kaj je naredu. Mislim daj no ash lahko bi saj malo polepšal stvar ali pa se pogovoril z njo. In zdaj bo chloe spet šla živet v svojo posteljo in je nebo ven tako kot je blo ko je silvia mela ashov pulover oblečen. In res ko sem brala so mi mravljinci šli po telesu (that's how much i love this story)
-NUJNO NEEXT HITRO!!!!!
-Nujno ga moraš in naj bo v prihodnosti da vidim kaj bo z njimi
-Yeah i figured that... And i can't wait to se what comes Next!!!!!
-Preveč mi je všeč zato pa imam mravljince po celem telesu ko to berem... It's weird...
-i LOVE this song soooo much it's an awsome song...
Omg hitro napiši Next še med počitnicami in epilog tudi napiši!!!!!!!
NEEEEEEXT!!!! Next
14. februar 2016
u105006
u105006
Oh my god i forgot.... Hvala za posvečen Next.. Me veseli da te moje bedno pisanje veseli.... In vse sem napisala na telefon tako da oprosti za napake....
14. februar 2016
in grem js lepo komentarje gledat kdaj sm nazadnje prebrala in ugotovim da tuki še sploh brala nism omg to tak ni fajn ne ... grozn.
vglavnem zdaj (ne zdle takoj, k zdle morem it neki zrihtat - neke papirje morem it popisat pa po en del plače še cx ) pol pa kak bom mela čas bom začela lepo vse brat :3
btw, če ne prepoznaš kera sm (glede na to, da sm si spremenila ime in pa da si profilko redno menjujem zadnje čase cx) - tista po kateri si poimenovala eno osebi v zgodbici ;3
ela ;3 oziroma js pravilno - melani :3 in ja vem grozna bralka sem in lahko me že kr začneš bičat
se ti bom odkupila ;*
17. februar 2016





Is it hi or hey?!
Cel teden me ni bilo doma, zato sem šele zdaj dobila priložnost za objav nexta! Hvalaaa za ponoven razpis little*monster the best si! <3 Pushkin_vodka sm te pogrešala ja :/ Uživajte v predzadnjem delu!
*******************************5SOS_Don't trust anybody but yourself_5SOS*******************
21.DEL
*Sylvia*
Roke so se mi tresle, ko sem vtipkala številko. To je to kar sem si želela, kajne? Odpuščanje. Pritisnila sem tipko za klicanje.
*Oliver*
Ležala sva na sončni plaži, ki se je vedno bolj polnila, ter gledala lušne punce, ki so se sprehajale mimo. Bila sva dva angleža v Avstraliji, kako torej ne bi vzbujala pozornosti. Nasmehnil sem se. Thomas me je nekaj vprašal.
"Kaj?"
"Kako je Sylvia, sem rekel."
"A to..." za trenutek sem ostal brez besed. "V redu." Thomas je pokimal. Srknil sem požirek piva, ki ga je vsak od naju držal v rokah. Nisem imel pojma, kaj bom naredil glede Sylvie. Vedel sem, da mi je lagala. Bilo je še toliko vprašanj. Avstralija. Vedel sem, da se za ljudmi, s katerimi se s Thomasom druživa skrivajo prepletene zgodbe, le da mi nihče ni želel preveč izdati. In to da mi Sylvia ne želi izdati, zakaj sodeluje s tistim tipom....morda je sokriva. Ne. Prepričan sem, da je sokriva. Ampak kaj naj...moje misli je prekinil telefon. Potegnil sem ga iz žepa in se oglasil. Bila je Sylvia. Fake Sylvia.
"Heej tako lep dan je danes! A si za to, da se kaj dobiva?" njen sproščen, vesel glasek ni niti za trenutek vzbudil dvome v neznancu. Ampak jaz sem jo poznal. Jaz sem vedel za njene skrivnosti, za njene laži. Zavzdihnil sem.
"S Thomasom sva na plaži..." povedal sem ji kje in rekla je, da pride.
---
Thomas je že nekaj časa opazoval rjavolasko z velikimi rjavimi očmi. Nasmehnil sem se in mu pomignil. "Zakaj ne greš ujet te ribe?" pogledal me je in odkimal. "A dej nooo," sem se mu zasmejal.
"This girl is just too hot," oba sva se zasmejala, nato pa je pogledala v najino smer. Ups. Thomas se ji je nasmehnil, jaz pa sem opazil prišleka, ki se je smehljal pred najino brisačo.
"This hot girl is actually my sister," je med smehom dejala Sylvia in res. Punca se je nasmehnila in prišla k nam. Sylvia nas je predstavila drug drugemu. Njeni sestri naj bi bilo ime Emely. Po kratki tišini sem prešel na precej občutljivo temo za Sylvio. "Torej....tisti tip...je zdaj zaprt, ne?" Sylvia me je ošinila. "Kateri tip?" "Pa tisti no....tisti, kateri naj bi hodil s tvojo sestro," na hitro sem jo ošinil in zopet pogledal Sylvio. Sylvia je zardela, Emely pa se je zaletelo Thomasovo pivo. Preden je imel še kdo možnost za vprašanje, je vstala in nas roteče pogledala: "pridite, ne morem tukaj." Počasi smo vstali in si izmenjali začudene poglede. Emely se je kar malo tresla. Postalo me je strah, kaj bom izvedel.
--
Sledili smo ji na majhen otoček, ki se je odcepljal od preostale obale in ker je bil skrit za gozdom, ga nihče razen domačinov očitno ni opazil. Usedla se je na skale in začela razlagati.
"Torej....vse se je začelo nekaj let nazaj, ko me je Zach prevaral z mojo sestro," prizadeto jo je pogledala, ta pa je umaknila pogled.
"Zach?" sem začuden vprašal.
"On se mi pa res-" "Tako je pač bilo! Ali me boste poslušali, ali pa grem!" se je užaljeno in jezno odzvala. Vsi smo jo molče gledali. Vdihnila in izdihnila je, nato pa nadaljevala.
"....povezala sem se s Chadom in zdaj vem, da so stvari, ki sem jih delala zanj grozljive, ampak takrat...se je zdelo prav. Bil je edini, ki me je resnično potreboval in zato sem mu vedno pomagala. Ampak potem je prišel Ash in za njem ti in vsakič znova me je nekaj zbodlo in spomnilo na to, da me nima le on rad in da to kar delam ni prav. Izdati 5sos je bil le eden od mnogih načrtov, ki jih je skrival v rokavu in ni bil načrtovan za 'tisto' poletje, ampak v jezi mi je ušlo in bil je zeloo jezen. Želela sem komu povedati, res! Ampak potem se je vrnil uradno. In prišel je v mojo hišo. Prišel je z mojo sestro. Kako naj bi mu takrat obrnila hrbet? Vedela sem, da je brez milosti in bala sem se, kaj se bo zgodilo. Bila sem neumna, ker sem mu zaupala, saj je to izkoristil in se za vsak slučaj 'zaljubil' v mojo sestro." Emely je lovila sapo in kar naenkrat boječe vprašala: "Chad je David? In David je...Chad?" S Thomasom sva nemočno gledali bolečino dveh sester. Dveh prevaranih sester.
"Morala bi vedeti, da se mi bo to, da sva te z Zachom prevarala vrnilo!" Sylvia je nekaj časa strmela v svojo sestro, nato pa jo jokajoč objela. Slutil sem, da bo zgodbe prekmalu konec, če ju ne spodbudim, da nadaljujeta.
"In potem? Potem ko si ugotovila, da cilja na Amy?"
Sylvia me je začudeno pogledala. "Saj to sem vedela že od vsega začetka. Ves čas sem mu posredovala podatke o njej in..." zavedajoč se svoje krivde je pogledala v tla, "ko je v igro ponovno prišel Zach," Emely se je namrščila, "se je Chad odločil vstopiti v igro. Zanj je to bila nenadomestljiva situacija. Vedel je, da nikoli več ne bo imel priložnosti igrati se s toliko osebami naenkrat. Zachu je grozil z Amy in Emely, Emely je izigraval, grozil pa je tudi Amy. Odločila sem se, da se bo nehal igrati z mano. Tisti dan si prišel ti in najbrž tudi slišal najin pogovor. Podkupil me je z denarjem in avtom in...." bila je na robu joka, "in opravila sem še zadnje...o-opravke. A kar mi je ostalo na koncu....zopet sem bila brez ljubezni in prijateljstev. Le denar in avto." To je bil očitno konec zgodbe. Ker sem bil v zadregi zaradi Sylviine globoke izpovedi, sem nadaljeval zgodbo. Ta del sem poznal. Bil sem del konca zgodbe.
"Zdelo se mi je, da se nekaj dogaja, zato sem med vsakodnevnimi opravki malo vohljal po mestu in opazoval Chada. Po mnogih prizadevanjih se mi je posrečilo, da sem ga videl zaviti v neko zakotno uličico. Isti dan si nisem upal raziskovati, saj bi lahko Chad kaj posumil in mi pripravil zasedo. Vrnil sem se naslednjo noč. Nezavedno sem hodil v spanju, ker me je cel dan mučila misel, da se nekaj dogaja. Nekaj groznega. Zbudil sem se in se znašel na njegovi ulici. Našel sem njegovo skrivno stanovanje in načrte." Spomnil sem se tiste grozne noči.
-Z vso silo sem ves utrujen ponovno poskušal sneti vrata in tokrat mi je uspelo. Opotekel sem se pod težo in jih enostavno spustil pred sabo, upajoč, da nihče ni slišal tega gromozanskega BUM-a, ki sem ga povzročil. Pogled na sobo me je čisto osupnil. V njej ni bilo čisto nič, razen postelje, pisalne mize ter stola, ter vrata v še eno sobo, ki je bila najbrž kopalnica ali kuhinja. A moje zanimanje je pritegnil list na mizi.
Bil je čisto počečkan in narisane so bile različne poti, a vse so vodile do iste hiše. Ogledal sem si cel zmeden načrt in si ga poskušal razložiti. Bile so narisane tudi vse možno točke pobega okoli te hiše. Zagledal sem datum in ime. Naslednjo sekundo sem se zgroženo sesedel na stol. Ne vem, kakšne namene ima ta tip, a zagotovo ne to, da jo bo peljal v kino. Sem mogoče priča umoru? Ponovno sem pogledal ime in datum. Kaj sploh še lahko naredim? Bo svojo žrtev pripeljal sem? Planil sem iz hiše in upal, da ga ne srečam na poti sem.-
"Ugotovil sem, kam se odpravlja in se odpravil za njim. Upal sem, da ga ne bom sprečal," sem na kratko povzel svoje spomine.
"Ko sem prišel do hiše, ki je bila očitno Amelijina, je bila soba prazna, rože na tleh in ko sem pogledal naokrog, sem videl le še Zacha, ki teče v temo. Mislil sem, da ga bom izgubil, zato sem se hitro pognal za njim. Nekajkrat, ko se je bilo treba odločiti v katero smer naprej na razpotju, sem se skoraj izgubil, ker sem tekel v varnostni razdalji. Vedel sem, da je Chad zagotovo načrtoval, da bo morda kdo želel preprečiti nejgove načrte a sem bil prepričan, da ne bo pričakoval še mene. Na razpotjih sem si pomagal z Zachovo jopico, uro in telefonom, ki jih je puščal za sled. Nato pa sem ga našel nezavestnega. Eno roko je imel stegnjeno, kot da je nekoga kljub nemoči še želel zaustaviti. Tako sem vedel, v katero smer moram teči. Položil sem ga v položaj za nezavestnega in takoj poklical reševalce in policijo. Hvalabogu sem dobil signal, očitno nismo bili tako oddaljeni od mesta, in vedel sem, da moram najprej poklicati okrepitve, ker nisem vedel, na kaj bom naletel in če sam ne bi bil zmožen pomagati bi lahko vsi trije z Zachom in Amy vred skupaj končali z morilskim Chadom. Stekel sem naprej in zagledal Chada pred sabo. Pogledal sem naokoli in zagledal hlod na tleh. Vzel sem ga in se mu neslišno približal. Videl sem, da bo zamahnil na Amy, zato sem hitro z vso močjo hlod spustil na njegov tilnik in hrbet. Chad se je zgrudil na tla, jaz pa sem ga hitro zvezal z vrvjo, ki sem jo prinesel iz njegove skrivne delavnice. S sabo sem imel tudi skrhan nož, ki ga je pustil na tleh in majhno svetilko. Komaj sem uspel potolažiti Amy, že so prišle okrepitve in pomagale Zachu. Prišel je tudi William in ko sem podal izjavo sem se odpravil domov v toplo, varno posteljo."
Vsi štirje smo molčali in gledali v morje.
"Se lahko prestavimo tja gor," je pomignila Emely. Pogledali smo proti obali in zagledali mamljive klife. "Tukaj se počutim prelahka tarča..." Pokimali smo in odšli za njo. Usedli smo se po dva in dva, vsak na svoj konec klifa in opazovali sonce, ki je padalo v vodo. Ne glede na to, kaj se zgodi, vsak večer sonce zaide in vsako jutro vzide. Zavzdihnil sem. Emely pa je spregovorila: "Sylvia jaz ti odpustim." Sylvia je osupla pogledala še mene. Bil je čas, da ji tudi jaz.
"Vedno sem vedel, ko si mi lagala in vedno BOM vedel, ko mi boš lagala. Meni tega ne moreš prikrivati. Mislim, da brez tebe ne bi zmogel rešiti Amy. Ves bes zaradi tebe sem takrat dal iz sebe in morda sem le tako dobil potreben pogum in moč, da sem zgodbi spremenil Chadov konec." Sylvia je pokimala in se stisnila k meni. Vedel sem, da še vedno čaka na slednje besede: "odpuščam ti," sem ji nežno zašepetal in jo nežno poljubil na čelo. Nasmehnila se je in čez lice ji je spolzela ena sama solza. Ampak ta solza je bila ključna. V njej je bila vsa tegoba prejšnjih let in vedel sem, da bo še nekaj časa trajalo, da se Sylvia postavi na noge. Ampak bom z njo.
Nenadoma pa se je oglasil še Thomas: "O fak stari, medtem ko sem js brezskrbno pecal Avstralke, se je vse to zgodilo med vami! Slabaaa. Od kdaj ne vem več za vse kar se dogaja ob meni? Pa sem mislil, da sem del vas," vsi smo se zasmejali. Thomas je vedno znal spremeniti pocukrane dogodke v smešne. Grenkobo v smeh in žalost v veselje.
Emely se je usedla v njegovo naročje.
"Itak da si del nas! Kdo me bo pa če ne tolažil?" ponovno smo se zasmejali, Thomas pa kar ni mogel skrivati veselja. Ponovno smo se zagledali v sončni zahod. "Imam idejo. V znamenje te zgodbe bi morali napisati ključne spomine, jih zbasati v steklenico in vreči v morje!" vsi smo se strinjali in tako tudi naredili. Vsak je dodal nekaj spominov in ključnih dogodkov. Na listu so se znašli: Ash&Chloe, Bella&Luke, Lilly, Zamy, Sylver, Emely&Thomas, Chad vs. David, William, hišna številka od Belle in Zacha ter njihovih sosedov 5sos, summer 2015 ter srček, ker se punci nista uspeli upreti skušnjavi. Vrgli smo jo v morje in upali, da jo s sabo odnese na kakšne oddaljene kraje, kjer bo v miru ostajala zaprta in taka kot je. Upali smo, da bo naša zgodba končno le ostala to, kar je.
"Ja kje pa sta zdaj Amy pa Zach?" je nenadoma tišino prekinil Thomas. Spogledali smo se in se odpravili nazaj na plažo. Postalo je neprijetno mrzlo. Ko smo se usedli v avto, mu je Sylvia odgovorila. "V bolnišnici." Tja smo tudi nameravali iti.

****************************************************
-Next?
-5sos končno na turnejiii! A gre kera kam? Js grem na Dunaj letosss!
-kako vam je všeč? Sylvii smo končno odpustili, right?
-muzka dones na koncu ker nekako ni pasala na začetek....
-upam, da ste uspele sestaviti vse koščke zgodbe, ker naslednji del bo zadnji. Mogoče bom naredila še nekaj v prihodnosti ampak nisem še prepričana....
Stay kinda hot! :*
20. februar 2016
u105006
u105006
I have never been so confused in my life... And i have a very strange life... Ja tolko imen je v tej zgodbi da sem morala dobro razmišljat o branju... Pač emly pa amy podobno je pač in čisto sem že pozabila na oliverja in kako je rešil dan takobda sem na sredini šele ugotovila kaj in kako in sem potem še enkrat šla brat... In ja šele zdaj sem prišla do neta ker sem bila od petka v enem campu in niso imeli wi-fija. In ja zdaj sem doma in sem prebrala in prebavila tako da zdaj vem kaj se dogaja. Nujno moraš napisat ono v prihodnost in na dolgo napiši da bom vedela kaj e
21. februar 2016
u105006
u105006
Na telefonu pišem in sem ponesreči poslala... Prehitro.
-da bom vedela kaj se dogaja v njihovi prihodnosti. Pa kaj bo ash ugotovil al pa chloe... Če še nisi ugotovila jih shipama..big time in ja. Hočem oziroma moram vedeti kaj se naredi s to druščino....
-Itak da Next.... Neumno vprašanje..... Hitro nadaljuj....
-Yaaaaay moja sestra gre meni ne dovoljo in tudi nimam gromozanske želje da bi šla... Ampak ja...
-Sylvi smo odpustili čeprav mogoče ne... Saj sem ji samo še vseeno je bila hudobna v tej zgodbi...
-Eh its still a nice song
Nujnoooo moraš nadaljevat ker če ne boš bom potem jaz sama si morala konec napisat kar se pa ne bo dobro končalo ker se nikoli ne bi.... Ampak jaaaaa
NEEEEEEXT!!!! Saj bi več napisala pa semnod campa zaspana in vse tako da naslednjič več... Next
21. februar 2016
u105006
u105006
Kdaj bo zadnji Next? Ga boš napisala? ne želim priganjat samo vprašam....
14. marec 2016
Ta vikend
27. marec 2016





Is it hi or hey?!
Vem.
Vem.
sorry.
Hvala vsem, ki še vedno berete in niste obupale! Nimate pojma, kok sem vam hvaležna! Uživajte v praznikih in v zadnjem delu. Ker sem se totalno razpisala, sem se odločila, da zopet naredim dva dela, ker se če ne nikomur ne bo dalo brati Posvečeno vsem bralkam, ki ste kdaj občutile, kar čuti Chloe. Ker se je zgodba z Njima začela, sem se odločila, da tudi posvetim zadnja dva dela Njima. Nam.
*******************************5SOS_All good things come to an end_5SOS***************************
22.DEL
glasba: https://www.youtube.com/watch?v=ZLqN-3FuYVQ
*Chloe*
Zadnji teden se je odvijal brez mene. Zdelo se mi je, kot da samo opazujem dogodke in si beležim časovni trak. Od trenutka ko sem se naslednji dan zbudila pa do zdaj sem štela njegove poglede, dotike in si v glavo vtisnila vse njegove besede. Vsi so bili nekako šokirani nad takšnim koncem najine zveze, a vesela sem, da ni bilo kakšne velike drame. Res si nisem želela, da bi se razšla v prepiru, čeprav o tem sploh nikoli nisem razmišljala. Vsak dan sva se družila in vsak dan je manj bolelo. Navadila sem se, da sem svoja čustva potlačila in da nisem več sodila v njegov objem.
Sara in Bella sta bili zelo uvidevni in sta hkrati zame skrbeli ter pazili, da nista več omenjali moje preteklosti. Vedeli sta, da je tokrat dokončno.
Amelia nas je seznanila s celo zgodbo, ki se je odvila v Avstraliji, medtem ko smo mi tavali po Ameriki, medse pa smo sprejeli še Sylvio. Zacha smo obiskovali v bolnišnici, se družili čez dan ter zvečer gledali filme. Z Ashom sva spregovorila le 3 besede v celem tednu in si izmenjala en nasmeh, ki se je grenko končal. Ko sva jih z Bello obiskali, mi je navadno le pokimal, včasih pa tudi za to ni imel časa. Najina ljubezen je počasi umirala. Morda sva jo imela vsak zase, a 'midva' počasi nisva več obstajala.
»Chloe!« je zaklicala Bella. Odpravila sem se po stopnicah in slutila nekaj groznega. Ne vem zakaj, ampak zdelo se mi je, da mora nekaj še priti. Bella mi je pomignila proti vhodnim vratom, kjer je tiho stal on. Za hip me je prevzelo upanje, da me je prišel osvojit nazaj, a njegova drža je sporočala nasprotno. Prečesala sem njegovo postavo od glave do nog. Mehki, svetli lasje in dolge roke, ki so tako dobro objemale….počasi se je obrnil in ko so se najine oči srečale, sem se spomnila prvega dne, ko sem ga zagledala. Spomnila sem se kako sem še v isti minuti stekla k Belli na zajtrk, kako sem bila navdušena, ko smo se prvič sestali na drevesu in ko sem jih odšla povabit na zabavo. Ko sem pozvonila in je odprl vrata, ko sem dobila izziv pri flaši resnice, ko sem ga pod zvezdnim nebom prvič naivno poljubila in tako kot zdaj zrla v njegove oči….si je sploh kdo od naju predstavljal, da se bo vse tako zelo zapletlo? Da bo vse postalo tako…veliko in globoko? Zdelo se mi je, da je razmišljal podobno, ker sva kar stala in zrla drug v drugega. Spomnila sem se, kako sem mislila, da me je prevaral s Sylvio, kako sem se zaprla v svojo sobico in žalovala, kako me je poljubil na tisti zabavi in sem se zopet počutila prerojeno. Spomnila sem se na začetek letošnjega šolskega leta, ko so me v šoli izobčili. Spomnila sem se nočnih piškotov in skrivnega poljubljanja v omarah, ker nisva želela, da drugi vedo za naju. Spomnila sem se njegovega in mojega rojstnega dne. Pa Caluma. Pa tiste krize, ki je zajela najino zvezo. Mislila sem, da sva najhujše takrat prebrodila ampak očitno mu nisem bila dovolj. Začutila sem solze v očeh, a mi jih je uspelo dovolj hitro pregnati. Ash je tiho spregovoril.
»S fanti se odpravljamo na drug del turneje in odločili smo se…« globoko je vdihnil medtem ko je zbiral besede, »odločili smo se, da morda ne pridemo več nazaj. Ne sem. Morda se bomo preselili. Ne vem, kako bo s fanti, a jaz ne morem ostati tukaj. Preveč je…« za trenutek je njegov pogled nekam odplaval, nato pa se je zopet zbral in me poraženo pogledal: »preveš je spominov, ki me pritiskajo k tlem in ne morem več pisati pesmi. Ničesar več ne morem početi tukaj, zato sem se odločil, da se preselim na novo lokacijo. Poleg tega je pa kar zelo tvegano, da smo še tukaj, saj se krog ljudi, ki nas pozna veča in veča….«govoril je in govoril, jaz pa sem nekje vmes nehala poslušati. Opazovala sem njegov obraz, ki je v zadnjih dveh letih postal tako domač in se spraševala, če je to zadnjič, ko ga bom videla. Ugotovila sem, da ga ne bom nikoli več poljubila ali objela. Pomislila sem na najine zadnje poljube. Oh, ko bi vedela da so zadnji….jih ne bi nikoli končala! Zadnje leto je spolzelo skozi moje misli. Nenehno žrtvovanje za najino zvezo, spodbujanje drug drugega in odkrivanje vedno večje ljubezni med nama. Kje se je zalomilo? Kaj sem naredila narobe? Spomnila sem se, kako sem ga mirila, ko je izgubil samega sebe in kako sva zopet našla skupno pot po najini majhni krizi. Podoživela sem najino srečanje v londonu.
--- -----Vedno močneje me je stiskal v svoj medvedji objem, jaz pa sem roke nežno zapletla v njegove dolge blond lase.
Nisem vedela ali bi jokala ali se smejala zaradi neizmerne sreče. Mislim, da je bilo z njim enako. Sklonil se je in me nežno poljubil, jaz pa sem stopila na prste in pustila, da me je držal v svojih rokah, da ne bi izgubila ravnotežje. Njegova brada je rahlo pikala, a mislim, da bom preživela. Saj si jo bo kmalu pobril, kajne? Ko bo te temne dobe konec . . . torej kmalu. Zadovoljno sem se nasmehnila.
»Kaj delaš tukaj?« je poln sreče zamrmral.
»Bi bilo preveč klišejsko, če bi rekla, da sem te prišla rešit?«
Vzel si je 2s za premislek in nagajivo rekel: »Mislim, da v tem primeru ne.«
»Prišla sem te rešit,« sem se nasmehnila in ga nežno poljubila.
»Supermaaan« sem potiho vzkliknila in dvignila roko v zrak. Ash se je zasmejal.
O jaaa . . .tako dooolgo sem čakala na ta naraven, nepofejkan smeh.
Potisnila sem mu 'darilo' v roke in čakala na njegov odziv.
Najprej je bil zmeden, nato pa totalno navdušen. Bil je nov set mojih bobnarskih paličic zanj. Kopija tistih, ki jih je dobil za rojstni dan.
Začel je skakati po hodniku, nato pa je pritekel do mene in me dvignil ter zavrtel v objem. Huh, that was close! Bila sem prepričana, da bom zletela na tla!
»Naj-naj-naj-najbolša sii! Kako si jih dobila?? Kako si sploh prišla do mene?!? Kako naj ti povrnem??« bil je ves evforičen, jaz pa sem se odločila biti bolj skrivnostna.
Skrivnost izgubi čar, če se jo v celoti izda.
»Vem. Mam veze haha. Hmm . . . za pismene obstajajo prevozna sredstva, ki letajo po zraku in te v nekaj urah, če imaš srečo, pripeljejo do želene lokacije, imenujemo jih letalo. Po ulicah pa se pelje s taksijem. To je . . .« ponovno se je zasmejal in me močno močno objel.
»Teh ne bom izgubil! Obljubim!«-------------------------------------------------------------
Pretekla čustva so prišla in odšla in nenadoma sem ugotovila, da stoji pred mano in čaka na moj odgovor.
Ne vem, ali je bilo to, da sem poslušala pesem All good things (come to an end) med zajtrkom, ali pa je bilo krivo prepričanje, da sva morda le odrasla in je najina ljubezen ostala nekje zadaj nazaj, a pokimala sem. Pokimala sem, kot da ne znam nič drugega in pokimala sem, kot da se z vsem, kar se je z nama zgodilo strinjam. Da je konec. Da mi ni mar. Kot da sem to pričakovala.
Obrnila sem se in stekla stran. Nisem želela, da vidi moje solze, ker na koncu le nisva ostala skupaj. Na koncu se najina zgodba konča ločeno in zopet bom morala poiskati novo pot, da solze spustim na plano.
JAKA, je bila moja prva misel. Splezala sem na naše drevo in skozi solze gledala postavo čednega bobnarja, ki s sklonjeno glavo zapušča pločnik in se odpravlja v hišo. Zapihal je veter in na svojem licu sem po dolgem, dolgem času začutila Jakovo sapo. »Kat, kat, kat,« nasmehnila sem se ob njegovih besedah in nasmehnila sem se zdaj, ob spominih, »sliši se kot cat, cat, cat,« sem zašepetala in se objela okoli ramen. Ohladilo se je. Zopet. Morda se bodo odselili. Misel je zmotila moje žalovanje in povečala novo rano. A tokrat ni peklo. Ali skelelo. Tokrat je bolelo. Topo, kot modrica, kamor si se znova udaril in se spomnil, na prejšnje udarce. Zdelo se mi je, da sem prerasla to ljubezen. Nenehne zaplete. Postalo mi je slabo. Je bilo vredno?
»Misliš, da obstajajo neskončne zveze?« ponovno sem zaslišala svoje besede. Štiri leta starejši Jaka je pametno odgovoril: »ne. Ker obstaja smrt.«
Te besede sem že neštetokrat po njegovi smrti premlevala in premlevala, a še nikoli me niso zadele tako kot danes. Že takrat je vedel najino usodo. In jaz sem pozabila nanj ob čustvih drugega moškega. Je najina ljubezen umrla? Jako še vedno ljubim, vendar kaj pa Ash??
******************************************
Any thoughts?
P.S.ovejte, kdaj objavim Next...jutri?
Stay kinda hot! :*
27. marec 2016
u105006
u105006
Okey počakaj da fizično pripravim svoje prste in psihično možgane in srce ker bom napisala razpis samo da veš te opozarjam za v naprej... (občutek imam da bom naredila tolko smilejev da mi ne bo objavlo). Torej prvo kot prvo ti si ne moreš predstavljat kako sem se zasmejala ko sem videla tvoje ime na obvestilih zraven tvoje zgodbice. Mogoče sem se tudi malo zadral da je brat moral pridit pogledat če sem okey. Ampak sem se mu samo v face smejala. Ups? Drugo where the f have you been? Veš kako dolgo te ni bilo v tem času sem dvakrat celo zgodbo prebrala od začetka in do tu. In prejšni Next ko sta šla narazen sem tko 10x prebrala del ko reče ash da je konec in sem samo gledala v telefon in mi ni kapnilo v glavo kaj je narobe z njim... Zdaj pa tale del. Resnično upam da boš objavila za drugim delom tega nexta še za v prihodnost.. Any thoughts? Your asking me that? Okey a have lots of thoughts to share with you. I dont get ash at all he is an ASsH hole dont get it do you? Okey. My humor sucks i know... Full lepo od sare pa belle da jo podpirata sam nevem oz. Ne razumem zakaj se potem z njim druži. In preselil se bodo. Saj cela ideja da se bodo preselili je 'bedna' ampak to da ji je prišelj osebno povedat je cute ker ni samo repa dal med noge... In spomini na jako so tko cute... Jaz imam občutek da bo spomin na jako nekako rešil zadevo ali pa pač sploh ne bosta skupaj. I am crying......... Kinda....itak da ga jutri objavi nujnooo čaaakaaaammm.....
Neeeeeeeeeeeeext!!!!! Next!!! Next
27. marec 2016





Heeey!
Zaaadnji deel aaaah! Napisala sem ga že kar nekaj časa nazaj, ampak sem ga danes uspela dokončati in reees upam, da vam bo všeč, ker sem si upala nekej res nepričakovanega
Zadnji del posvečam vsem, ki ste tudi v tem blogu kaj komentirale ter seveda little*monster, ki res obvlada razpise ;D in je najbolj awesome bralka ever! <3
Hvala tudi tiger***, sonček<3, pushkin_vodka, Ɲσвσɗу† , new girl, SɱՐқ૯੮ค.ツ, ☮υƝιƇσRη gǀяL☮,LondonKittyCat, Life's A Bitch, BringTheWar, MagicNature,HEAVEN 11, Amor., Unbreakable. in fangirl.✌ da ste moj blog polepšale s svojim mnenjem! Zdi se mi, kot da bi šele včeraj začela pisati tole zgodbico in če želite lahko napišem še epilog
Za konec pa seveda še malo 5sos vibes...
Še zadnjič v mojih ~I wish that I could wake up with amnesia~ zgodbicah: UŽIVAJTE!
**************************************5SOS_She's kinda hot_5SOS****************************************
23.DEL
Zopet smo se vsi zbrali in odšli obiskat Zacha. Bella se je od fantov poslovila brez mene, ker so vsi vedeli, da sem se jaz od njih poslovila že dan prej, na poslovilni zabavi. Vstopili smo v sobi in zagledali neverjetno lep prizor. Polomljen Zach na postelji ter Amelia ob njem, oba nasmejana in zardela. Ko smo vstopili sta nas pogledala in Zach je gledal s takih ponosom v očeh, da me je za trenutek kar streslo.
In v tistem trenutku, ko sem pogledala srečnega, polomljenega Zacha, z Amelio na eni strani, sem se zavedela, da bi vsi to morali narediti. Morali bi se boriti za svojo ljubezen, za svoje prepričanje. Morali bi se boriti za tiste, ki so tu. Četudi nam vsi govorijo drugače, če tudi nam On/Ona reče, da misli drugače, moramo vztrajati. Če samo odkorakamo stran, se le preprosto vdamo v usodo. Zakaj si ne bi sami krojili usode?
»Chloe?« je zamrmrala Sara poleg mene. »Sorry, moram….« stekla sem ven iz sobe in po stopnicah. Moram ujeti Asha.
*Ash*
Zaprl sem vrata studia. Fantje so izglasovali, da ostanemo tu, a jaz tega ne bom zmogel. Preselil se bom v drug konec mesta, ko pridemo iz turneje. Tukaj je preveč spominov, da bi lahko trezno razmišljal in pisal pesmi, ki bi imele smisel. Pogledal sem vrata studia ter stopnišče, ki že dolgo ni bilo tako čisto. Moje misli so zatavale dve leti nazaj, ko sem prvič stopil v hišo. Najprej sem poiskal studio in preveril, če so bobni že nameščeni. Odprl sem ta ista vrata in soba je bila cela obsijala s soncem. Takoj sem dobil občutek, da bo ustvarjanje v tem studiu čudovito. V spomine se je kmalu prikradla Chloe. Njeni sramežljivi poskusi igranja bobnov….nasmehnil sem se. Zajelo me je staro navdušenje, a je popustilo takoj, ko so me fantje zopet poklicali.
Ramena so bila polna bremen ne glede na to, kako zelo sem poskušal dihati. Zame ni bilo svežega zraka.
Fantje so čakali pred vrati, ker smo se odpravljali na drug del turneje. Želel sem si, da bi mi v glavi odmevale Chloeiine zadnje besede, a jih ni bilo. Zato je odmevala le njena tišina. Razumevajoča tišina in koraki. Mi je bilo žal? Tudi če mi je….za naju ni prihodnost. Ne morem je siliti, da me vsako leto spremlja na turneji, se pogovarja z mano preko Skypa in ignorira vse trapaste govorice. Ne morem je siliti, da me ljubi, ko pa sva tako daleč narazen in je v njeni bližini polno primernejših tipov od mene. Moral sem jo prizadeti, če ne….če ne bi videl vse te prizadetosti in nerazumevanja v njenih očeh, je ne bi mogel zapustiti.
Brez besed sem svoj kovček pospravil v kombi. Luke je na sedežu zraven mene zmajeval z glavo in gledal v mobitel. Calum je tiho tipkal po svoji tablici, Mikey pa je srkal milkshake. Kako jim uspe? Ehhh….mladi so še. Naivni. Ampak mogoče pa takim uspe. Če le imaš upanje….a po tem danes….moje je pogorelo.
Pripel sem si pas in pokimal vozniku. Ozrl sem se skozi okno in si želel, da bi imel komu pomahati, a so bili vsi v bolnišnici. Vem, da bi Chloe prišla, ampak….ni. Sem mislil, da bo? Zavzdihnil sem in zaprl oči. Kakšen kreten si. Jasno si ji dal vedeti, da ne vidiš prihodnosti v vajini zvezi, a si vseeno mislil, da bo ona tista, ki bo rekla, da ni res, da imata možnost in da…te preveč ljubi, da bi te spustila iz rok??!? Saj si ti moški in ne ona!! TI bi moral biti steber zveze! Morda pa je le bilo prav….morda je tudi ona tako čutila in je zato le odšla.
Tiho smo se oddaljevali od hiše za še nekaj mesecev. Zavzdihnil sem in naveličano pogledal skozi zadnje okno. Začudeno sem še enkrat pogledal.
Nekdo je negibno stal na cesti za nami. Gibke noge, popolna stegna, trebuh, zadnjica, roke, ki so negibno ležale ob telesu in ugotavljale, da so prepozne. Prsni koš, ki se je dvigoval in spuščal, a tokrat ne zaradi zadihanosti med poljubljanjem. Zaradi teka. Prišla je.
*Chloe*
To je bil moj najhitrejši tek do zdaj. Lovila sem svojo usodo. Sem jo ujela?
To je bil tek ljubezni, osuplosti, da mi ni uspelo, žalosti, krize, upanja, nesreče in obupa. Sesedla sem se in zajokala. Še dobro, da je bilo zgodnje jutro, če ne bi me lahko še kakšen avto zbil! Utrujeno sem se zjokala v svoje dlani, ne da bi se zmenila za kogarkoli na tem svetu in vedela le nekaj: prepozna si. Tokrat si zares prepozna. Kaj si pa mislila? To ni film, madonca Chloe!! Če bi bila samo minuto hitrejša…
Nenadoma me je nekdo dvignil in zavrtel okoli svoje osi. Moj jok se je spremenil v smeh. Solze so še vedno tekle. Bil je On. Mokre dlani sem zakopala v njegove lase in pustila, da tudi njegove solze tečejo.
*Ash*
Prišla je.
»Čakaj!« voznik me je naveličano pogledal. Mikey je nehal srkati milkshake in pogledal v vzvratno ogledalo, Luke je nehal odkimavati, Calum pa je presenečen nehal tipkati in me pogledal.
Še vedno smo se peljali.
»Ustaviiii, stooooop! Nujno moram veen!« začel sem vpiti in povzročati hrup. Mislil sem, da bom znorel, če se ne ustavimo. Zapeljali smo vstran, jaz pa sem stekel iz avta, vse do začetka naše ulice. Mislil sem, da je ni več, a je le sedela na tleh, kot kup nesreče in no…to je tudi bila.
Kaj sem naredil?!?-sem razsvetljen pomislil in planil proti njej. Dvignil sem jo s ceste in njeno hlipanje se je spremenilo v smeh. Pustil sem ji, da je svoje premočene dlani zapletla v moje lase. Prižela se je name in svoje lice sem naslonil na njen vrat. Oba sva jokala.
»To je bila najneumnejša ideja, kar sem jo kdaj predlagal!« sem komaj rekel iznad vseh solz.
»Oprostiii!«
Zmajala je z glavo: »oprosti, ker sem kar šla! Morala bi se boriti, morala bi te prepričati! Morala bi….«
»Nehaj, prosim! Mogoče…mogoče bo vedno tako,« sem sramotno priznal in jo postavil na tla. Metaforično in fizično.
»Mogoče bodo vedno moje neumne ideje in tvoje briljantne. Mogoče bova vedno nesrečna in srečna in…zdaj imaš priložnost, da se premisliš, ker…« ji slučajno spet daješ možnost, da te zapusti?! Kreten!
»Veš kaj? Nimaš je! Ker te preveč ljubim! Zdaj si moja in ne moreš se več premisliti. Ne moreš odkorakati stran. Ne moreš me pustiti samega, ker tudi jaz ne bom tebe!« Še vedno se je smejala, jaz pa sem naredil najdrznejšo potezo, kar sem jo do zdaj (vključno s tisto, ko sem postal član te skupine. In pri prav obeh sem čutil, kot da sta nekaj najbolj normalnega). Pogledal sem naokoli ter prašna tla pod sabo. Popoln kraj. Nikoli si nisem predstavljal, kje bi to naredi, a tu? Popolno. Ker je že čas. Pokleknil sem in jo prijel za roke. Kaj pa zdaj? Zazrl sem se ji v oči in ugotovil, da to počnem popolnoma nepripravljen.
»Nimam prstana ampak imam neskončno ljubezen,« Chloe nad mano je široko razprla oči,
»Katarina,« sem s trudom izgovoril njeno ime.
*Chloe*
Nenadoma je pokleknil in me prijel za roko. Presenečeno sem ga pogledala. KAJ DELA?! SPLOH VE, KAKO MLADA SVA ŠE? NE MOREM….
»Katarina,« OKEJ LAHKO.
Ko je izgovoril moje slovensko ime, me je popolnoma razorožil. Tako lepo je bilo slišati moje pravo ime iz njegovih ust. Še posebej zato, ker je imel toliko težav ob izgovorjavi, hehe.
*Ash*
»…s tabo želim preživeti vse svoje življenje. Počutim se, kot bi bila že celo življenje z mano, zato želim, da si z mano tudi preostali čas, ki nama bo na voljo. In ne samo v besedah, ampak tudi na papirju. Bi se poročila z mano?« sem poln upanja, gorečih čustev vprašal. Brez oklevanja je prikimala.
*Chloe*
Poslušala sem njegov mali govor in vsak trenutek sem bila bolj dokončno zaljubljena vanj. Zame tisti trenutek okoli naju svet ni obstajal. Bila sva samo midva in….Jaka. Začutila sem svilen prstan na mojem prstancu in za trenutek me je prevzel strah. Spomnila sem se vseh starih občutkov in zbala sem se že, da bom namesto Asha zopet zagledala Jako, a nisem. Ves čas se samo spominjam starih spominov….čas je, da naredim nove. Nasmehnila sem se mu. In vem, kdo jih bo ustvaril skupaj z mano.
*Ash*
»JA!« je, še vedno objokana, kriknila, jaz pa sem iz žepa zbrskal alkoholni flumaster za podpise, in ji na prstanec narisal prstan. Nasmehnila se je in medtem ko sem vstajal so jo zopet zalile solze. Objel sem jo in ona me je nežno, dolgo poljubila.
»Imava čas, veš,« sem dodal, da ne bi mislila, da se morava kmalu poročiti. Vem, kako so stvari, a vseeno. Vem, da sem ravnal prav, ker sem ravnal tako, kot čutim globoko, globoko v sebi. Vzela je pisalo in mi na zapestje narisala srček, v njem pa K. Za nama se je zaslišalo ploskanje in ko sva se ozrla, so za nama stali Mikey, Luke in Calum: »aaa to si torej pozabil,« se je zasmejal Calum in ostali z njim. Luke pa je navihano dodal: »She's kinda hot though.« Nenadoma so vsi začeli peti in skakati naokoli ter igrati namišljene kitare, midva pa sva jih objeta in smejoča opazovala.

V tem pogledu je bilo toliko lepega, da je bolelo. Ob meni so bili ljudje, ki so moje življenje delali življenjsko. In dokler bom jaz imel kaj pri tem, bo tako tudi ostalo.
*****************************************************************************
-Torejjjjj......zdaj ko je vsega konec.....KAKO VAM JE VŠEČ ZGODBA? FAVE COUPLE, FAVE KARAKTER, FAVE SEZONA, SPOMINI.....RAZPISI PROSIIIM!!
-še enkrat sorry little*monster in vsem ostalim ker me tako dolgo ni bilo, ampak šola pa vožnje pa vse skupaj je blo enostavno preveč, tkoda sem morala prenehat z vsem ostalim za nekaj časa:/
-ne želim se poslovit od blogajna za vedno in imam že nove ideje ampak še prej me pa zanima, če mate tut ve kšne želje za novo zgodbo? (P.S.: naslednja bo velik krajša, ker tri sezone vzamejo preveč časa pa še bralke vmes pozabite zgodbo(; ) Lahko predlagate imena, pare itd.
Upam, da ste uživale ob branju moje zgodbe in da bo za čisto vsako mojo bralko nekoč napočil dan, ko se bo zbudila in ugotovila, da je dan, ko gre na njihov koncert! To je nepozabna izkušnja, lansko leto so ble skladbe res ubijalske, upam da bo tut letos tok nepozabno noro kot lansko letooo!
until Next story pa...STAY KINDA HOT PEOPLEEEE! <3 <3




28. marec 2016
u105006
u105006
Aaaaaaaaaaaa zadnji del!! Aaa zaročena sta!!! Aaaaaaa napiši epilog PROSIM....
Okej še en razpis telefon se mi bo sesul. Upam da ne. Začetek mi ni blo jasno kdo se je poslovil in kdo ne ampak sem zdaj pokapirala in razumem. In zach in amelia sta relationship goal razen tega da fant ne bi smel biti v bolnišnici zaradi tega ker je njegovo punco nek idiot izkoriššal in ves ta shit. In omfg kok deep ugotovitev iz strani asha in chloe... And yes they are RELATIONSHIP GOAL!! Pač cute, cute, cute.. Zakaj nisem vedela da ji je ime katarina okey saj se mi je zdelo čudno da je slovenka pa ji je ime chloe ampak saj je zgodba ne... Prav predstavljam si asha ko poskuša tam neki jezik lomit da bi kaj po slovensko povedal.... What what chicken butt zaročena sta. Aaaaawwww. In tok cute jo je zaprosil ne preveč pocukrano in ne premalo... Perfect... Luke je nehal odkimavati-car. In tko ash "ne veš kaj nimaš možnosti. Zdej je kar je. Sama si pripiši če hočeš oditi ker zdaj ne moreš več" tko v tej smeri... Cukraaaaa.. Goalss.. Ne skrbi če te dolgo ni blo. Saj je normalno #šolaubija ti neveš kako mi je všeč zgodba.... Preveč da bi se še štelo pod zdravo....fav couple itak da ash pa chloe pa ne zaradi tega ker sta 'glavni' del zgodbe ampak zato ker imata perfect odnos in pač cute... Fav. Sezona? Vse? Prva mi je všeč ker se še spoznavata in prve težave in to... Druga sezona je malce depresivna ampak who cares... Ta sezona je pa pač romantična kriminalka... Fav spomin je spomin na jako... Ne saj ne.. Tudi ampak zgodba cela je d best... Fav spomin je pa pisanje komentarja ker se pač tolko trudim da bi bil dolg dovolj da bi se ti zahvalila da je dolg Next da ga pišem celo popoldne ker vmes še jem, berem, hodim, tuširam in pač vse ostalo še. In resno napiši epilog ali pa pač nekaj.. Pwetty please... *puppy eyes* in omg napiši še kaki drugi blog pa si vzemi zdaj do poletja počitek pa razmisli potem pa s polno paro pisat da bom lahko jaz brala in pisala te razpise ker bo prav čudno če se ne bom več drla in padala s postle med branjem in ob obvestilu da si nadaljevala.. Ker resno to se mi dogaja da imam občutek da me bo mami poslala v norišnico ali pa telefon uzela. In tole velja za v naprej aka nasledno zgodbo: oblubim pri svojem psu (aka stvar ki mi pomen vse na svetu) da bom vedno brala in poskušala komentirat ne garantiram da takoj ali pa presneto dolgo a bom. Obljubljam. In omg i am crying my eyes out for the last time: stay kinda hot yourself, can't promise you to stay kinda hot cuz i am not... NEEEEEEEEEXT!!! Next ..... Ni logično da pišem Next samo why not.
28. marec 2016
Okej neki ti mam za povedat:
1. Oprosti kr nism komentirala zdej zadnje sezone pa use sam se minje use skup mal prevec zapletalo pa sploh nism vec vedla o cem se gre pol umes.... in zdej sm sla vse se enkrat prebrat(in cudezno rabla sm 3 dni ) in ti lahko povem da je to ena najboljsih in najlepsih zgodbic tu. Pa nasploh ff ko sm jih brala. Res si amazing pisatlca in to lahk vlkokdo potrdi. Presenecala si me z usakim delom,pa tut ce sm ze brala pa sm ze.vedla ka se bo zgodlo sm bla presenecena pa navdusena. Mas potencijal za pisanje in ne ga zaprajt. Tte zgodbe bi si use zasluzle vec komentarjev pa usga kr so ble res odlicne
2. Ne morm verjet da je ash chloe dejansko hoto zapustit. Ka mu ni blo jasno(in ja sm jokala od zalosti u ush zalostnih delih pri ush parih....) sam kk kjut je blo pol ko sta se zarocila(***solze srece***) pa koncno so se znebili ttga chada. Gawd sm ga zasovrazla... pa sylvyja(al kk je **upsala**) je koncno umirjena. Finally. Okj se vlk stvari bi lahk pisala sam usi vemo ka se je dogajalo aneda?
3. Vazno je to da si ti(kot sm ze prej rekla) ena najboljdih pisatlc. In sama sm se tut u pisanju preizkusla in vem kk je ce je kaj nebrano,js sm zgubla use upanje pa nehala pisat(moj failll).... in newem od kod si crpala use ideje ob nebrani perfekciji. In vesela sm da ti je pa da jih nisi zgubla... ponavadi se sploh ne razpisujem ker nimam neke ideje ka napisat pa nocm nasploh kaj vlk pisat kr je ponavadi fail... sam tta zgodba pa je bla tega vredna res.
4. OBVEZNO PISI EPILOG!!!ZA TT NEK FEJL OD RAZPISA!
5. torj Next za epilog aja pa oprosti za use napake sam sm ze mal.utrujena....
27. april 2016
I love it
I cry
So beautiful
Perfect
07. oktober 2016
ta zgodbica je tok toooop *__*
preprost sem jo v parih dneh celo prebrala...
pač prov ne vem od kot teb tok motivacije pa volje za pisanje *__*
pa blazno velik domišlije maš
skratka popolno *__*
14. januar 2018
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg