hey!
sm sara( me again hihi) in sem se odločila napisat fanfiction. kar morete vedt o meni, preden začnete brat( proooosim naj kdo bere haha) je to, da mam noro rada one direction in mam včasih res čuudne izpade haha. nočem več nalagat, ker to počnem že v zgodbici XP tako da..
hope you'll like it
XX Sara

_______________________________________________________________________________________
~Še nikoli se nisem počutila tako ljubljeno in še nikoli nisem tako ljubila. še nikoli nisem pod seboj čutila utripa srca, ki bije zame. samo zame. ob tej misli sem stisnila harryevo dlan in mu tako povedala, da je tudi moje srce njegovo. no ja, pol moje, pol njegovo.~






________________________________________________________________________________________

~Half a heart~Harry Styles fanfiction

# CHAPTER ONE

" london! here we are!" smo se zadrli vsi skupaj, ko smo pristali na letaliscu. " to bosta najboljsa dva tedna v mojem zivljenju!" je zakrical alex. stevardesa ga je hitro utisala. " pa saj smo ze pristali!" mi je potiho zasepetal v uho, ko ga je postavila na konec vrste za izkrcavanje,... takoj za mano. zahihitala sem se, kakor, da bi bili otroci v vrtcu, ne pa dijaki na izletu. " ti pomagam?" me je vprasal. prikimala se in mu podala svojo torbo z racunalnikom. " hvala!" sem se mu zahvalila, ko sva izstopila. " zakaj si ga sploh potrebovala?" skomignila sem z rameni in se nasmehnila:" z izabelle si morava biti na tekocem!" zasmejal se je in zmajal z glavo. " zenske! nikoli ne bom razumel,...dva dneva ne morete druga brez druge!" zasmejalo se je se nekaj sosolcev, ki je slisalo pogovor. izabelle je moja najboljsa prijateljica ze od otrostva. skupaj sva hodili v vrtec, skupaj sva obiskovali osnovno solo, skupaj sva se vpisali na gimnazijo, pa se sosedi sva. skoraj vedno sva skupaj. kot sestra mi je. danes je ni bilo na letalu, ker je ze v londonu. dan pred nasim prihodom je imela tu svetovno prvenstvo v plesu. nevem kdo je bolj nervozen, jaz ali ona. tekmuje v hip hopu in jazz baletu. dve popolnoma razlicni zvrsti, a njej gre tako ali tako vse. se polko zna plesati kot profesionalka. danes ima tekmovanje, predvcerajsnjim pa je ze odsla v london. po nakljucju se je izslo, da ji sploh ne bo treba nazaj v slovenijo, ampak bo ostala kar tukaj. " dijaki poiscite svojo prtljago, dobimo se cez pol ure pred letaliscem, kjer nas caka avtobus! pa nobenih izgredov, cigaret in alkohola! kogar dobim leti s prvim letalom nazaj v solo!" je skozi kraval kricala profesorica kalva. " mogoce pa tole le nebo tako krasno,..." mi je potiho rekel jace, alexov najboljsi prijatelj. " vazno, da tako ali tako pol klasa kadi, pili bomo pa tako ali tako vsi,.." ukrivila sem koticke ustnic in prikimala. zakaj je morala ravno ona z nami? najvecja tecnoba na gimnaziji je. ampak, nebo mi pokvarila bivanja v londonu. " prijatelji, london, svoboda in poletje! kaj drugega si lahko se pozelis?" sem vprasala. zasmejali smo se. izabelle, alex, jace in jaz jessica mendes shine smo nekako happy four. oni mi pomenijo najvec od vsega. tudi onadva( alex in jace) sta zelo dobra prijatelja med sabo, tako kot midve z izabelle. nasli smo se na zacetku gimnazije. takoj smo se ujeli. vsi smo ravno prav pametni, ravno prav izvirni in ravno prav cudaski, da odlicno sodimo skupaj. torbo z racunalnikom sem stlacila v ze tako nabito poln kovcek, torbico pa sem drzala v dlani. cakali smo na se preostalo prtljago in se pogovarjali. ceprav imam rada ves svoj razred, se vseeno nasa skupinica drzi bolj zase. nikoli se nisem privzdigovala ali pretirano trudila, za polozaj v druzbi. ze od zacetka imam obcutek, da se me nekateri bojijo. nisem pretepacica, nasprotno! sovrazim ljudi, ki se na druge spravljajo s pestmi... pravzaprav imam obcutek, da me gledajo, kot da bi bila nekaj posebnega. nekateri se venomer borijo za mojo pozornost, nekateri pa se me bojijo ogovoriti. to mi ni bilo nikoli vsec. izabelle pravi, da je to zato, ker me spostujejo. ne verjamem ji prevec. nisem prevec lepa, moja samozavest pa tudi ni na vrhuncu. rada imam ljudi in druzenje. nimam tezav s spoznavanjem tujcev, samo ne maram se izpostavljati pred velikimi mnozicami. moje ocene so super, a vseeno se me ni treba zato bati. " jess! jess? kam si odplavala?" je pred mano skakal jace. skomignila sem z rameni se nasmehnila in ga z eno roko objela prek pasu, z drugo pa alexa. " kaj bi jaz brez vaju!" sem rekla zivahno, ko smo vstric stopali. " ooooo,... tudi midva te imava rada!" sta vzkliknila in se zasmejala. pridruzila sem se smehu in pazila, da se skupaj nismo zaletavali v ljudi. terminal je bil nabito poln. " kam gremo jest?" je vprasal alex in se z roko pogladil po trebuhu. " nevem?" sem odgovorila in zazehala. zunaj je ze tema in preskocili smo nekaj casovnih pasov( enega haha) prejsnje dni ze tako nisem veliko spala. " samo na wc grem." sem rekla in se izmuznila in objema. s seboj sem potegnila ano, prijetno svetlolasko iz paralelke. " in kako kaj zivljenje?" vprasa. " bolje ne bi moralo biti!" odgovorim in se nasmehnem. Bolje, kot to, da sem dalec stran od doma ni nic... Stresla sem z glavo, da bi pregnala misli, ki jih sedaj res nisem potrebovala. pogovarjali sva se o prijetnih receh. nacrtovali sva kaj bomo pocdli in tako. bila mi je vsec. ni mi dajala tistega cudnega obcutka, da se hoce ored mano izkazati, ali pa da ji je nerodno, kakor to ponavadi delajo drugi. bila je preprosta in sproscena, tako kot jaz. z nasmehom sem spet stopila do alexa " jace?" sem vprasala. zarezsl se je in z glavo pomignil na nekaj za mano. obrnila sem se in zagledala jacea. nosil je narocje hrane, po ovitku sodec iz mcdonalca vse bi bilo vredu, ce ne bi na glavi nosil kape z napisom " i am tha fucking waiter!" zasmejala sem se. " ves da jih dajejo zastonj?" je vprasal, ko se nama je priblizal in pokazal na kapo. alex se je nehal smejati in se obupano drzal za trebuh. " odresi ga muk cuz you are tha fucking waiter!" sem nasmejano rekla in mu snela kapo z glave. hotela sem jo poskusiti pa se je oglasil:" nee! ta je tvoja. mislis, da nebi nic prinesel najlepsi punci v letniku?" zardela sem in ga prijateljsko udarila v ramo, ko mi je odal kapo z napisom: " uuuuu sexy girl,..." je zapel alex s polnimi usti. zarezala sem se. " lepo bi bilo, ce bi bilo res!" jace je zmajal z glavo, mi razmrsil lase, saj je vedel, da tega ne maram, nato pa mi je nadel kapo. " kdaj te bo srecala pamet? clovek! naredi mi uslugo in si priznaj da si hot!" je rekel narejeno obupano. pogledala sem v nas odsev v izlozbenem oknu. vame je gledalo rjavooko dekle. valoviti temni lasje so mi segali do sredine hrbta. sem srednje velika. mislim da imam okoli 165 cm. no, v bistvu sem precej majhna za svoja leta. imam jih 17. cez teden dni jih bom dopolnila 18. tu v londonu. se nekaj casa sem strmelav svoj odsev in poskusala najti kaj, kar bi potrjevalo napis na kapi. prav nic lepa nisem. izabelle je lepa, ne pa jaz. njeni svetli kodri takoj zmagajo nad mano. " kot cistokrvni predstavnik moskega spola, ki nima punce, ze vec kot hmmm,... 2 meseca, ti lahko povem, da bi vsak normalen pripadnik moje vrste ubijal za tako punco kot si ti. sam bi te vprasal, ce ne bi bila najboljsa prijatelja,.." alex se je kar zgrozil, ko je ugotovil, da je brez punce kar dva meseca. sama sem se nasmehnila njegovemu filozofiranju in ga objela. pridruzil se nama je se jace. " rada vaju imam!" sem zasepetala. rada ju imam kot brata. poznam ju 4 leta, pa ne zmorem brez njiju. mocneje smo se stisnili. bili smo res pravi prijatelji. cutila sem ljubezen, tako veliko ljubezen, kot do nikogarkoli drugega. do izabelle, alexa in jacea. oni so prvi v mojem zivljenju. Dalec stran od doma…. spustila sem ju in zacela vleci prtljago proti izhodu letalisca. " pohiteti bo treba,.. kalva bo znorela." je rekel jace in pospesil. mucila sem se s tezkim kovckom, zato sem ga le tezko dohajala. " se vedno ne razumem, kaj smo zagresili, da so poslali njo z nami?" je vprasal alex in si sel z roko skozi lase. " khmmmm,... alex,... razstrelil si svojo garderobno omarico z bombo, po kateri je v soli smrdelo se kaksen mesec." sem se zasmejala in pomislila se na vsedruge podvige svojih dveh junakov. alex me je zacudeno pogledal, nato pa se je upravicujoce nasmehnil:" pa saj to ni bilo nic,... samo manjsa nesreca, oni so pa to napihnili na poskus atentata na ravnatelja." se bolj sem se zasmejala, se ustavila in si pramen sprednjih las, ki mi je silil na obraz popravila pod kapo. ko sem se obrnila, da bi sla naprej, nisem nikjer videla alexa in jacea. najbrz sta sla naprej. s pogledom sem iskala koga drugega, ki sem ga poznala. nikogar nisem videla, zato sem se sama mirno odpravila naprej. med ljudmi sem iskala izhod. zdelo se mi je, da sem se izgubila, zato sem neko usluzbenko vprasala, kam moram iti. napotila me je v popolnoma drugo smer. zahvalila sem se in spet zacela vleci kovcek na kolesih za sabo. ocitno sem spet zgresila, saj sem se znasla tam, kjer je prej jace kupil hrano. zavzdihnila sem in se zasukala. kar naenkrat se mi je zvrtelo. Kot bi sem mi cez oci sunkovito zagrnila zavesa megle, goste, hladne megle. Gladka tla letalisca so se majala sem in tja kakor ladja. s tezavo sem ulovila ravnotezje in se naslonila na kovcek. mogoce sem premalo pila. na letalu nisem nic, pa prej tudi ne, zsto sem mogoce dehidrirana. stopila sem v menzo in si v avtomatu izbrala mrzlo vodo. odmajala sem se do bliznje klopce in se vsedla. glavo sem naslonila nazaj in poskusala odmisliti slabost. pocasi je bilo bolje. samo voda je bila kriva. To je to, voda! od slej moram bolj paziti. dvignila sem glavo in trznila. zunaj bi morala biti ze pred pol ure. izstrelilo me je na noge. pograbila sem prtljago in se pognala v tek. bilo je tezko, saj sem se morala izogibati mnozici. presenecena sem, da nisem nikogar poskodovala s kovckom. ustavila sem se. sploh nevem kam moram iti! to spoznanje me je pritrdilo na tla. od teka se mi je spet vrtelo. videla sem rahlo zamegljeno. Vse je spet packasto poplesavalo in se izmikalo mojemu razumu. Mocno sem zatisnila oci in se poskusala zbrati. pogledala sem okoli, in iskala koga, ki se mu ne mudi. vsi so nekam hiteli. zagledala sem postavo, ki se je precej neuspesno ...skrivala za drevesom v loncenem koritu. ceprav nisem bila prevec dobre volje, sem se nasmehnila. pristopila sem, in spregovorila. " oprostite! " postava se ni premaknila. zdaj sem videla, da je bil fant. bil mi je znan, pa nevem od kje. mogoce se bom spomnila, ko bom videla njegov obraz. oblecen je bil v polover s kapuco in nosil je soncna ocala. sramezljivo sem nadaljevala:" mi lahko prosim pomagate? izgubila sem se,.... in hotela sem vas prositi, da me pospremite do izhoda. zelo vam bi bila hvalezna,..." utihnila sem, ko je fant dvignil pogled proti meni. V trenutku, ko sta se najina pogleda srecala, mi je vsa kri po moji stari navadi vrocicno butnila v glavo. Zardela sem in pogledala v tla. Najraje bi se udrla v zemljo in nikoli vec prisla ven. Kako mi je ravno njega uspelo vprasati za pomoc in... Kako mi ga je uspelo srecati na letaliscu. Toliko casa sem si to zelela, sedaj pa stoji pred mano!

~ That's all for the first time
25. julij 2014
Neeext
25. julij 2014
Next
26. julij 2014
u169062
u169062
Neeeeeext<3
26. julij 2014
Nexxxtt<3
26. julij 2014
OMFG ful je svetovno
iiii Harrya je srečala ziher
hahaha večino nexta sm umirala od smeha zram ko sm brala
upam da jih bo našla čimprej
upam da je z njo vse vredu kr ziher ni zarad pomanjkanja voda pomoje je neki druga...neki hujšga. Sicer pa upam da ni
ful je fajni začetek. Komi čakam next
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
26. julij 2014
u100166
u100166
neeeeeext!<3
27. julij 2014
neeext
27. julij 2014
next
27. julij 2014
wow *0*
NEEEEEEEEEEEEEXTTTT
27. julij 2014
vas happenin'?
wouuu haha res fhooool hvala vsem ki ste začele brat
res mi ogromno pomen ker je biu moj prvi ff polomija in sm se nakako bala( haha žiučna sm bla do konca hihi), da bo še ta.
res najlepša hvala
+...dream... thank you gurl <3
no ja... next is here
________________________________________________________________________________





_______________________________________________________________________________
~half a heart~harry styles fanfiction

#PART TWO

Bil je harry styles. zato se mi je zdel znan. Nerodno sem se poskusila opraviciti: " khm,... o oprostite,... nisem vedela,... hvala vseeno." komaj sem izjecljala nekaj besed. najbrz sem zardela- spet kot paradiznik. hitro sem se obrnila in stekla proti kovcku. pozabila sem na svojo vrtoglavico in namesto tega kar sem hotela zletela proti tlom. pricakovala sem bolec padec, pa ga ni bilo. nekdo me je ujel. odprla sem oci in zagledala harrya. fanta s kapuco in soncnimi ocali. " je vse v redu?" je vprasal tiho. le prikimala sem. vec nisem bila zmozna. nevem ali zaradi slabosti, ali pa zaradi tega, ker pred mano stoji harry styles. " hvala vam!" sem se tiho zahvalila, ko me je postavil na tla. " prosim ne vikaj me. jaz sem harry, ce se nisi ugotovila,..." je zasepetal in mi ponudil roko v pozdrav. Lepo se je nasmehnil, da se tudi jaz nisem mogla upreti majhnemu nasmesku. " jessica." sem odgovorila in se rokovala z njim. " si dobro,... zdis se mi bleda?" je rekel. videla sem, da preucuje moj obraz in pogled usmerila v tla, da bi skrila rdecico. ni treba, da vsi vedo da sem grozna. " hvala, nic ni, le malo se mi vrti." " pridi, pa poisciva tvoj izhod." je rekel prijazno in me podprl z eno roko, z drugo pa je prijel moj kovcek. " saj ni treba, nocem vas,... te motiti." sem rekla in se iskreno nasmehnila. harry je odkimal:" vztrajam! ne morem te pustiti. prosila si za pomoc, mene pa je mama ucila, da moram lepim dekletom v stiski vedno priskociti na pomoc." tiho sva se zasmejala, ceprav bi sama najraje spet, ali pa vsaj se bolj zardela. " ce si me ti tako hitro prepoznala, je tako ali tako vseeno, ali se skrivam za drevesom ali ne. tudi sam moram ven. prisel sem pricakat gemmo, mojo sestro, pa je njen let prestavlje zaradi nekih protestov. res mi ni tezko!" je ponavljal, ker sem ga se vedno gledala z pogledom negotovosti. prikimala sem in se zahvalila, ko sem spoznala, da sama sploh ne bi mogla hoditi. poskusila sem se ne toliko naslanjati nanj. " iz kje pa prihajas?" je vprasal. " iz slovenije." sem odgovorila in ga pogledala. slabotno sem se zasmejala, ko sem videla njegov pogled. " v srednji evropi,.. blizu italije,... juzno od nemcije?" sem razlozila. prikimal je in se nasmehnil. zelo lep nasmeh ima. njegova roka me je se vedno mocno podpirala, z drugo pa je vlekel mojo tezko prtljago. nikoli nisem bila velika obozevalka one direction. rada sem poslusala njihovo glasbo in to je tudi vse. harry se mi zdi res prijezen. " vsec mi je tvoja kapa!" je rekel in se glasneje zasmejal. spet sem zardela in se pridruzila smehu. veliko ljudi se je obracalo k nama. pogovarjala sva se o zivljenskih receh. bil je zelo prijeten. hitro sem se sprostila. vecinoma je on vodil pogovor. jaz sem le odgovarjala na vprasanja, in sem pa tja kaksno zastavila. ko se mi je od hoje ze tako vrtelo, da me je bolj nosil, kot pa sem hodila me je zopet vprasal:" si res prepricana da si dobro?" odkimala sem in si oddahnila ko sem zagledala izhod. bila sem razocarana, saj je to pomenilo konec druzenja. bila sem tudi malce v strahu pred profesorico kalvo. zastokala sem. " kaj je narobe?" je harry zaskrbljeno vprasal. " ahh,... nic. na zbor pred letaliscem zamujam ze skoraj uro casa. profesorica me bo ubila" oddahnil si je, in se zasmeja. " v katerem letniku pa si?" " koncala sem tretjega... daj spusti me.... pretezka sem,... ne muci se z mano." sem rekla tiho in se osredotocala na lastne noge. se mocneje me je stisnil in nekaj zamrmral sam pri sebi. Stopila sva v drsna vrata. Harry je pricel zaskrbljeno oprezati. " te lahko prosim, da se postavis predme? tako bom vsaj malo zakrit. upam da zunaj ni paparazzov." malo je postal. "Nebi smel biti sam tukaj. No, na nek nacin sem se izmuznil in no... prosim,..oprosti,.. res mi je zal..." sramezljivo je sklonil pogled. hitro sem prikimala in se postavila v ospredje. ce je on pomagal meni, lahko tudi jaz njemu. Nisem razumela njegove skrbi, ker nisem imela nikoli opravka s fotografi in... Ampak, sem mu dolzna usluge. prisla sem mu le do priblizno polovice glave, zato ni prevec pomagalo. stopila sva skozi kroznaa vrata. ".... kaj ce jo je kdo ugrabil? pojdi in vprasaj koga! kje smo se sploh izgubili? jace moras jo najti!" zagledala sem alexa. obrnjen je bil stran od mene, a sem ga slisala, ko je govoril po telefonu. z roko je mahal po zraku in hodil gor in dol ob steni. harryu sem pomignila nanj in napotila sva se tja. ves cas je oprezal. " alex!" sem tiho zavpila. " ga poznas?" me je vprasal harry in se vedno oprezal. prikimala sem in se enkrat poskusila priklicati alexa. tokrat me je slisal in se obrnil proti meni. " jace,... v redu je. tukaj je. pridi ven." je rekel olajsano in prekinil.
nasmehnil se je in pritekel k nama. " sploh ne ves kako me je skrbelo!" je rekel in me objel. " kje si bila?" pogled se mu je ustavil na postavi za mano. na harryu. vprasujoce me je pogledal. " to je harry, pomagal mi je najti izhod, ker sem se izgubila." sem rekla in se nasmehnila, ko jepritekel zadihani jace. " moj bog jess! mislil sem, da te je ugrabil kaksen norec!" je rekel. " ko sem se obrnil, te karnaenkrat ni bilo vec." ga je dopolnil alex. " iti moram!" mi je v uho zasepetal harry, se obrnil in s hitrimi koraki stopil stran. Preden je odsel, je cisto narahlo s svojo dlanjo oplazil mojo dlan.... Ali pa sem si samo zamisljala. " hvala!" sem zaklicala, vendar me ni slisal. " razlozi vse, odzacetka do konca! tako ali tako moramo cakati na taxi." je zacudeno rekel jace. " kam pa sploh moramo?" sem vprasala. " kalva nama je dovolila, da ostaneva in te poisceva. bila je precej razjarjena. nocem biti v tvji kozi, ko pridemo do hotele." mi je razlozil alex in nato prisluhnil moji razlagi. ko sem jima povedala, da se mi je vrtelo, sta zacela panicariti. Povedala sem jima, da je bila za vse kriva dehidracija. Zdaj, ko sem stala na zraku je Bilo ze mnogo bolje. " in tako mi je z letalisca pomagal Harry styles." zakljucila sem s svojo razlago. Tiho smo bili do prihoda taxija. Spet me je prevzela dobra volja izleta. Smeje smo se vozili proti hotelu. O harryu nisem vec razmisljala…skoraj. " poklicati moram izabelle!" sem se spomnila in iz zepa ze vlekla telefon. " ne oglasi se!" sem razocarano povedala in se naslonila nazaj na sedez. " koliko casa Bo se trajala ta prekleta voznja?" je navelicano stokal jace. Razmrsila sem mu lase in se spomnila na mojo kapo. " ves, da je harry pohvalil kapo, ki si mi jo kupil!" sem ga veselo poskusala razvedriti in spet razmisljala o harryu. Zarezal se je: " kdo pa je nebi?" in z alexom sta udarila z dlanmi. Zavila sem z ocmi in taxista vprasala koliko casa je se do hotela. " hotela? Mislil sem, da se peljete v Manchester... se opravicujem v Chesire?" zacudeno sem pogledala jacea. " listek z naslovom mi je dala kalva,... A naj nebi stanovali v londonu? manchester je dalec!" postajala sem panicna. " kaj se dogaja?" je vprasal Alex in nekaj tipkal v telefon. " poklical bom mika in vprasal kaj se dogaja." mike je bil sosolec. " torej se res peljemo v Manchester?" sem vprasala voznika. Bil je gospod v srednjih letih. Izgledal je prav prijeten. " ne, ne. V chesire. tako pise na listku." je odgovori in zavil. " lahko se enkrat preverite? Prosim vas." sem prosila in upala, da je vse le napaka. " se vedno je moznost, da imamo hotel vseeno v man... Chesiru. " me je miril jace. " preprican sem. Tocno to je ta naslov. Tam sem ze bil. Ce prav razumem iscete hotel, vendar ga na tem naslovu gotovo ni. To je sredi vasi..." v glavo mi je stopila vrocina. " kaj se dogaja?" sem panicno vprasala in gledala skozi okno. " kalva je pobrala denar in sla." je odsotno odgovoril Alex. " kaj?" sva hkrati vprasala z jaceom. Zacudeno sem ga pogledala in hotela izvedeti vec. " mike je rekel, da je pobrala ves denar in kar odsla. Njih je pustila pred hotelom. Nimajo najetih sob in nimajo denarja. Rekel je, da je rekla, da ji je dovolj vsega. Zato Nama je dovolila, da sva ostala na letaliscu in te poiskala. Drugace tega nikoli nebi dopustila. Dala nam je napacen naslov in se nas tako dobro odkrizala." ostali smo tiho. Sofer si je za steklom, ki je local prostor za potnike in voznikov prostor tiho prepeval pesem beach boysov. " zakaj bi to naredila? Ne moremo poklicati koga,... Ravnatelja? Ce dobro pomislim, to ne bi Bilo dobro." ravnatelj nase gimnazije je bil od nekdaj sumljiv. Nikoli nismo vedeli kje dobi denar za vse razkosne ekskurzije in na splosno je bil zastrasujoc. " pobrala je vsa denar? Cisto vsa?" sem vprasala. Vsa denar, ki naj bi ga imeli v londonu smo morali pred odhodom dati profesorici. Rekli so, da zato, da ne bi prislo do kraj na letalu. " se zavedata, da smo popolnoma brez denarja in da se vozimo v chesire?" je zdaj tudi jace panicno butal v sedez. Voznik je zacudeno pogledal nazaj, skomignil z rameni in vozil naprej. " koliko denarja imas se s seboj?" me je vprasal Alex. " le to kar imam v zepih in mogoce se nekaj v kovcku." sem obupano zasepetala. " jaz imam denarja za eno sobo, v slabem hotelu, pa se to samo za eno noc." kaj naj naredimo! " morali bi se vrniti k ostalim!" sem rekla in se nato zamislila. Koliko bi stala voznja nazaj v London? Videla sem, da ne razmisljam edina tako. " ne bi se splacalo. Vsa denar bi opravili za taxi. Kje sploh smo?" " oprostite? nam lahko poveste, kje se nahajamo?" sem vprasala prijazno in upala, da se je voznja vlekla in smo kaksnih 10 minut oddaljeni od londona.

to je to za tokrat, mam samo eno uprašanje haha okej 2 ker se ne morem zadržat
~ a je predougo???
~ naj nextam?
hvala vsem, XX sara
27. julij 2014
u169062
u169062
Omggg!!
Am men je drgačmau predougo, ker bo use hitrej minil pač. Če lahko čistt mal krajše nexte objavlaš?
Jaa nextii!!
Jst mam eno uprašanje. Pačzakaj pišešbrez šumnikov? Sej ne da me moti sam uprašam, ker mi je res useeno al je z šumniki al brez.
Neeeeeeeeeeeext<333
27. julij 2014
Neeeeeext
27. julij 2014
Next
Ni predolg
27. julij 2014
+ nova bralka
za zgodbico mi je povedla ...dream.... in vse kar lahka rečem je waw
omg perfektno pišeš res
sam mal... a ni harry doma v chesiru (homels chapel)
men se zdi da no. not sure
če je bo tole še kr zanimiv
omg ka dejansko jim je to profesorca naredla? budala ena
omfg ne more jih pustit sred londona no
~ men je ful fajn kr je doug
~ resno? zaka si že to vprašala? itak da morš nextat drgač bo mene pobral od radovednosti
i am in love with this story
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
27. julij 2014
OMG a je možno (sam moje razmišljanje) da bi mogu bit tt taxi za Harrya da ga z Gemmo domov prpele pa so se tti v tt taxi usedl in zdej grejo namest v tist hotel v londonu v Homels Chapel??? Sej dvomim da jr ampak ok
~ a je predougo??? OMFG itak da ne men je ful fajn da je doug kr mam pol velik za brat in to je ful fajn kr tegala se res ne naveličaš brat
~ naj nextam? Ja itak da zaka to sploh sprašuješ to je logično
majkemi da ubijem učitlco če mi to nardi
kak je biu Harry prijazn da ji je pomagu tut če je slaun pa to
haha ja fajna kapa njena
ful fantasično pišeš res je zlo popouno
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEERXT
28. julij 2014
Hojlala
Evo mene z dolgočasnim nextkom haha. ( naslednji bo bolši.. i promisse) Hvaala vsem za lepe komentarje, cuz they made my day 
+ιмρσѕѕιвƖє☜♡☞ Bom probala mal skrajšat haha… sej drugače se ti ni treba bat, da bo hitro konec, ker to pri meni nekako ni mogoče haha XP.. glede mojih šumnikov se tebi in vsem opravičujem haha ker jih pač ni haha.. js zgodbico pišem na ipod, zato je brez šumnikov , potem jo pa na računalniku uredim pa objavim in mi vzame ogromno časa že to. Prooosim povejte, če vas moti, ker se bom potrudla in jih popravla. Res res reees če vas moti prosim povejte.
+sweet love <3 annnnd ...dream... awwww hvala vama res, ker mi ogromn pomen haha... jap harry je iz chesira hahaha
________________________________________________________________________________





_______________________________________________________________________________
~half a heart~ harry styles fanfiction

#PART 3

" se slabe pol ure in bomo na cilju." povesila sem pogled. Ce mi nebi bilo zal za avto, bi brcnila v sedez. "Ste uredili nesporazum?" je vprasal. " zal ne, ampak vseeno hvala." sem odgovorila in se zopet naslonila nazaj na sedez. " se enkrat bom poklicala izabelle." sem rekla in utipkala stevilko. Tokrat se je oglasila. " rekla je, da si je na treningu zlomila rebro. Sploh ni mogla tekmovati. Vrnila se je v slovenijo. Cisto je na tleh, jaz,... Njena najboljsa prijateljica pa sem v veliki britaniji! Bi sploh lahko bilo se slabse? " sem povedala alexu in jaceu, ki sta me vprasujoce gladala. " iza,.... Tako mi je zal. Morala bi biti ob tebi. Bos kmalu zdrava? Vse bo uradu bos videla,.... Ne sekiraj se zaradi tekmovanja!" sem jo tolazila. Tezko je tolaziti in izlivati svoja custva in skrb v telefon. " kmalu bos lahko spet plesala!" se nekaj minut sva se pogovarjali. Jasno mi je postalo, da je dolgo ne bom videla. V oci so mi prisle solze. Nekaj je, ce imas najboljsega prijatelja kar tako za zabavo. Popolnoma drugace je, ce ti je najboljsa prijateljica blize kakor mama. Z izabelle se nisva bili loceni vec kot teden dni. Zdaj se ne bova videli dva tedna ali se vec. " ze sedaj te pogresama, a moram prekiniti, saj taxi ustavlja. Alex in jace te pozdravljata. Cimprej se pozdravi in nam pridi pomagat. Rada te imam, bye!" prekinila sem in pogledala k fantoma. " smili se mi." je rekel alex. Jace je prikimal:" trenirala je celo leto in morda se kaj vec. Prava skoda, gotovo bi ji slo odlicno." pogledala sem skozi okno in zacela razmisljati o nasi prihodnosti. Iza bo hitro okrevala in zacela plesati, a kako bomo preziveli mi. " prakticno smo zdaj brezdomci." sem zavzdihnila in izstopila iz avta. Jace je s svojim denarjem placal taxistu. Kakor sem slisala ni bilo poceni. Iz prtljaznika sva z alexom potegnila nase kovcke. " lepo dozivetje otroci!" nam je zazelel voznik in speljal. Imelo me je, da bi zajokala. " brezdomci vsaj vedo kje so." je zastokal alex inse zaspano razgledoval. » pa saj vemo kje smo. V chesiru smo!« se je nekako zlomljeno nasmehnil jace. Sami smo v tujem mestu, brez denarja, brez cesarkoli. " kaj bo..." glas se mi je zlomil. Bila sem utrujena. Ura bi moral biti blizu pet zjutraj, saj se je ze danilo. Obraz sem zakopala v dlani in pocepnila. " saj bomo ze kako!" me je bodril jace. Alex me je prijel za komolce in povlekel k sebi. " zaspana si, jutri,... Danes, kasneje bo bolje." " poiscimo kaksno kavarno ali lokal, da se bomo na suhem odpocili." spotikajoc se ob lastne noge smo se pocasi odpravili naprej po plocniku. Za seboj je vsak vlekel svoj kovcek. Glavo sem naslonila na alexa,... Ali pa je bil jace. Prvi ljudje so se ze odpravljali v sluzbe, zato se je mimo nas peljalo kar nekaj avtomobilov. Prebivalci vasi, ki je mene bolj spominjala na manjse mesto, so se ravno prebujali, jaz pa sem lahko mislila le na spanje. " koncno!" je zamomljal eden od nas. Mogoce sem bila celo jaz, nisem prepricana. Sonce je bilo ze vidno iz za gricev. Prijetni topli zarki so me po voznji v temi zdramili. " prekleto! Zaprto je!" Je zaklel alex in brcnil v vrata. " pomiri se!" sem nervozno rekla in iskala drugu resitev. " kot kaze se dolgo ne bomo spali." je zamomljal jace in se naslonil name. Zaneslo me je in padla sva po tleh. Zacela sem se smejati. " nikoli si nebi mislila, da so plocniki tako udobni!" skoraj bi zaspala, ce me nebi alex potegnil na noge. Pomagal je se jaceu, ki zaspal na plocniku v trenutku, ko je padel nanj. " ne moremo spati sredi plocnika. Poklicali bi policijo in bi morali placati kazen za kaljenje miru ali pa kaj takega." zasmejala sem se, ko mi je v glavo sinila butasta ideja. Vprasujoce sta me pogledala 2 zaspana para oci. " gremo se lezece policaje!" sem rekla veselo in se nagnila k cesti. Ce me nebi kovcek vlekel nazaj bi se prekucnila. Jace se je zasmejal alex pa se je skoraj zaletel v ulicno svetiko. Se bolj smo se zaceli smejati. " upam da sta se ze sprijaznila s tem, da danes ne bomo spali." je rekel, ko se je prenehal rezati. Zalostno sem prikimala in se poskusila dokoncno zbuditi. Saj ne bo prvic, da bom pokonci vec dni zapored. Zagledala sem otrosko igrisce. Pogledala sem Alexa, ki je le prikimal in se pognal tja. Ker je jace zasedel klopico, Alex pa se je ulegel na tobogan, je meni ostala le se gugalnica. Usedla sem se in se z nogami gugala gor in dol, da ne bi zaspala. Gledala sem okoli sebe in opazovala ljudi, ki so na sprehod pripeljali psa ali pa so prisli in si prizgali cigareto. " saj zakaj pa bi bil drugace se kdo zunaj tako zgoraj zjutraj!" sem zamrmrala in brcnila v pesek. Glavo sem naslonila na verigo in zaprla oci. Kako je lahko kalva kar sla? Kaj jo je prijelo? Vem da nas ni marala ampak vseeno ne razumem zakaj? Namesto lepih zasluzenih pocitnic, bivanja v hotelu in uzivanja v znamenitostih, spimo na otroskem igriscu nekje bogu za hrbtom. jezno sem vstala in se poskusila cesa domisliti. O chesiru ne vem nic, samo da je tu tudi letalisce,... Saj kje v veliki britaniji ga pa ni? Za letalske karte tako ali tako nimamo dovolj denarja. Po miljon idejah, ki so bile neizvedljive sem obupala in se vsedla nazaj na gugalnico. Vedno sem se rada gugala. Ko sem bila se mlajsa in brezskrbna sem na igriscih z izabelle prezivela cele dneve. Zaprla sem oci in najbrz zadremala.

~ hvala še enkrat ker berete
Love U all <3
XX Sara
28. julij 2014
omg tole je ena izmed mojih najljubših zgodbic
pa men tale next ni niti mal dougočasn
res perfektno pišeš
pa ful je fajn ko so dougi nexti
haha ležeči policaji
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
28. julij 2014
Ojoj no tam umes ko je ona predlagala ležeče policaje pa ko se je jace zaleteu v svetilko sm se režat začela in pol sm se spounala da se ne smem nagals smejat
omfg ful fenomenalno pišeš
zdej bi lahk Harry jo vidu na gunglci pa spoznal z letališča
Men tut ni niti približek dolgočasnemu resno svetovno je
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
29. julij 2014
Moja mama me čudno gleda ker se naglas smejim
Next
Svetovno pišeš
29. julij 2014
Ti pišeš svetovno dobro,pri nekatrerih delih sem skor umrla od smeha
Next +nova bralka
30. julij 2014
u169062
u169062
Ugotovila sem, da mi je vseeno al pišešdolge al kratke nexte ker so ful dobri!!
Res mi je zgodbica ušeč!
Sam zdej jo bo Harry zbudu in ponudu, da bodo stanoval v njegovi hiši in use pač ahah
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext<333
30. julij 2014
Neeext
30. julij 2014
hoooj ( dala bi smileya pa ga ne smem več ker so naprej baje že trije....)
evo spet long long huggee( ne vem kako se napiše haha) big next only for YOU
HVALA HVALA ker berete in res mi je v užitek brat vaše komentarje, ker me nasmejijo pa nardijo fuuul hvaležno, tako da res hvala <3
~no ja no glede harrya ste res zadele, iiiiiiiiiiin tatatatataraa pride v zgodbico hitr.. sam ne še takoj zdej( don't kill me haha). prej se bo zgodil še paaar stvari, da ne bo vse tako preprosto.
hope you'll like it anyways hiihi

_______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________
~half a heart~ harry styles fanfiction

#PART 4

Prebudilo me je otrosko govorjenje. Pred seboj sem zagledala skupino otrok, starih kaksnih sest let." uciteljica! Mama mi je rekla, da se takim," eden od nji je pokazal name in na mojo prtljago " rece klosarji!" zaspano sem se zahihitala. Tako je bil ljubek. Ocitno uciteljica, je najprej zgrozeno pogledala malega ucenca, nato pa se mene. Hitro sem se zresnila in vstala z gugalnice. " prosila bi vAs, da se umaknete s solskega igrisca! V dopoldanskih urah je to namenjeno poucevanju in zabavanju izkljucno nasih ucencev!" zjutraj nisem opazila, da je to solsko igrisce. Ce nebi zaspala, bi lahko opazila. " oprostite! Takoj se bomo umaknili." sem poskusala prijazno pomiriti razjarjeno uciteljico. Zakaj je tako jezna? " da, da! Le hitro! Mar dandanasnja mladina ne ve vec kaj so osnove morale? Kaksen zgled dajete mlajsim," pokazala je na otroke " ki so vasa prihodnost. Res nevem, zakaj se v solah se trudimo z vzgojo, ce pa mladi kot si ti, vedno vse nehvalezno zavozijo. Kam mislis da bos prisla z upornistvom, popivanjem in drogiranjem? Upam, da se bos spametovala in spoznala, da obstajajo odgovornosti in ne le zabava. Vljudno bi te prosila, da se za dobro vseh vascanov Holmes chapela odstranis z igrisca!" ta je pa zavzeta uciteljica. Ceprav sem bila osteta po krivici, mi je slo grozno na smeh. Spregovorila sem s cudnim visokih glasom:" hvala vam za nasvet, in se enkrat oprostite! " opravicila sem se predvsem otrokom, saj sem Jim najbrz zagrenila uciteljico. Ceprav se mi zdi, da je redko dobre volje. To je ena tistih oseb, ki te s svojo strogostjo sili na smeh. Hitro sem stekla zbudit Alexa in jacea. Uciteljica me je spremljala izza ocal in zmajevala z glavo. Jeza ji je kar puhala iz uses, kot da bi bila vlak. Ugriznila sem se v ustnico in s tem zadusila naval smeha. S tezavo sem fanta zvlekla iz njunih " postelj" in jima z ocmi poskusala razloziti situacijo. Tudi alexu je slo odkrito na smeh, ko je videl kot paradiznik rdeco uciteljico. Jace je bil prevec zaspan. Pograbila sem svoj in se njegov kovcek, ter se odpravila na slepo po cesti navzgor. Necesa sem se spomnila. " samo trenutek!" sem rekla jaceu in alexu, ter stekla nazaj k igriscu. Z ocmi sem poiskala ljubkega otroka, katerega nasmeh me je prebudil. Pokleknila sem k njemu in mu veselo rekla:" pridno se uci, da ti ne Bo treba ziveti na igriscu!" fantek s svetlimi lasmi in modrimi ocmi se je nasmehnil in dvignil roko, kot bi mi hotel dati petko. " obljubis?" sem ga vprasala v smehu. " obljubim!" je odgovoril z sladkim glasom. Od nekdaj imam rada otroke. Vedno me razvedrijo. Udarila sva z dlanmi. Presenetil me je njegov objem. Obstala sem, nato pa sem ga pobozala po glavi in zagledala, da proti Nama prihaja tista prevec prijazna uciteljica. Mirno sem pomahala svojemu novemu prijatelju in stekla po ulici navzgor, se preden bi bila spet delezna kaksnih super resnicno pametnih opazk. " prav ne mores si pomagati?" je vprasal alex in se zasmejal. " res je!" sem rekla in se odpravila naprej. " torej,... Izvedela sem, da smo v holmes crapelu,... Chamelu,... Ne, v holmes chapelu!" sem sporocila. " kje?" " v holmes chapelu." sem negotovo ponovila. " torej prakticno ne vemo kje smo? Kdo je se slisal za holmes chapel? " je zagodrnjal jace. Meni se je zdelo znano… nisem se spomnila, kje sem za to ime ze slisala. " hej! Tako slabo pa spet ni. Saj smo v parih urah izvedeli veliko. Iz pojma chesire se je nase oblicje zmanjsalo na holmes chapel!" veselo sem skoraj poskakovala. " tebe pa mocno dajejo hormoni!" se je zarezal alex. " mene daje pa lakota!" ozrla sem se okoli. " gremo v tisto kavarnico." sem pokazala na nek majhen, zastarel pub, ki ni izgledal prav nic prijazno. " ali pa raje ne,..." sem potiho rekla, ko smo vstopili. Polno je bilo pijanih moskih v srednjih letih. Ne, ni bilo tako hudo! Nekateri so bili samooo opiti. V nas se je uprlo kar nekaj pogledov. Trdneje sem se oklenila torbe in kovcka. Zrak je bil zatohel in vlazen. Tla so bila lesena in smrdelo je po alkoholu. Pocasi smo stopali proti prazni mizi v kotu. Vsedla sem se na razmajano klop in se nezaupljivo ozirala naokoli. " tukaj mi ni vsec." je zamrmral jace in si prisluzil grd pogled natakarja, ki je prisel mimo. " kaj vam lahko prinesem?" je vprasal zadircno. Pomislila sem. Kava! O kavaaa! Kako te potrebujem. " hmmm,... Kozarec mineralne vode prosim!" sem rekla prijazno. Tudi jace in alex sta narocila enako. " imamo pa veliko za izbirati." je smeje potozil jace in s pestjo butal ob klop. " to je to. Denar na mizo." je rekel alex polresno in zacel na mizo prazniti zepe. Prikimala sem in brskala po vseh jopicah in jaknah, ki sem jih imela s sabo. Na zacetku sem se imela nekaj upanja, a ko sem zagledala majhen kupcek, k se kupcek ni bil na sredi mize, sem zalostno zavzdihnila. " sploh se ne zavedam kako resno je vse skupaj." sem rekla in se pogreznila v trdo naslonjalo. " tocno 14 evrov in 38 centov. Zajela me je panika. " ampak kako?" obraz sem zakopala v dlani in se poskusila pomiriti. Ceprav sta to skrivala, sem vedela, da se alex in jace ne pocutita nic bolje. " morali bi poklicati starse!" je predlagal. Zmajala sem z glavo in ga vprasujose pogledala. " oce je v dubaju, mama pa je pri stricu na ceskem." je zmajal z glavo alex in pogledal jacea. " na porocnem sta. Ze na sestem, ce se ne motim. Sploh nevem kam sta sla ampak moja ta stara obozujeta avstralijo." sedaj sta gledala mene. Cel cas sem zmajevala z glavo. " nevem kje je oce, mama se pa tako ali tako nebi oglasila. Saj ji nebi bilo mar, ce bi ji poslali samo se moje posmrtne ostanke, v vazi za roze. Se vesela bi bila. Vedno govori, da sem ji samo v napoto. Nastala sem po nesreci, vedno je tako govorila. rekla je, da bi me dala v posvojitev, ce me nebi oce hotel obdrzati." mislim, da sem jima kar dobro razlozila, da se na moje starse ne gre zanasati. O mami sem jima povedala vec kot kdajkoli do sedaj, najvec, kar sem zmogla komu zaupati. No, oce je odsoten sluzbeno, mama pa...No, Z njo nimam prevec dobrih odnosov. " pa nebi vsaj poskusila poklicati mame? Ce je doma, ti bo mogoce pomagala. Nasa edina moznost je." je prosil alex in me prosece gledal. " saj ne more biti tako hudo!" skremzila sem se… ko bi le vedela. Upirala sem se, a sta me na koncu z jaceom prepricala. Nevem, kako sta me prepricala. Se preden sem poklicala, sem ze vedela, da ne bo dobro. Zakaj jima ne povem po resnici... Kaj pa mislim! Zmajala sem z glavo. Pac bom poskusila. " samo poberimo se ze od tod!" sem jezno rekla in na dusek izpila majhen kozarec vode. Kolikor hitro se je dalo sem stopala stran od pozeljivih pogledov pijancev. " roke stran!" sem zabrusila starcu z rjavimi neurejenimi lasmi, ki se mi je smeje priblizal in me stisnil za zadnjico. Ni me izpustil. Poskusala sem ga odriniti, pa je bil premocan. " hej! Spravi se stran!" pritekel je alex in se odlocno postavil poleg mene. Se vedno sem se otepala na vso moc. " in ce ne?" je predrzno vprasal starec in me stisnil za zapestje, da sem zajecala od bolecine. " lahko te on, lahko te pa tudi jaz." se je pridruzil jace. Prosece sem ga pogledala. Starec me se kar ni izpustil. " lahko te pa kar oba!" je jezno skozi zobe siknil alex in ga s pestjo sunil v nos. Moski se je zvil in se prijel za nos. Hitro sem skocila stran in iskala izhod. Potegnila sem za sabo jacea in alexa, ter se pognala skozi vrata. Ko sem stopila na sonce, sem olajsano zavzdihnila. " hvala!" sem potiho rekla in z objemom poskusila potlaciti razburjenost in strah. Grozen obcutek je, ko si nemocen. Nocem si predstavljati, kaj bi bilo, ce bi bila sama. " nocem si predstavljati, kaj bi se zgodilo, ce naju ne bi bilo." je moje misli ponovil jace. Se mocneje sem ju objela in globoko dihala. " gremo, se vedno nismo nic jedli!" sem rekla. Postavila sem se pokonci in odganjala slabe misli o tem, kaj bi se mi lahko zgodilo. " si dobro?" je vprasal alex med hojo. Stresla sem z glavo in prikimala. s prstom sem pokazala na pekarno. " upam da ni predrago." vstopili smo v licno urejeno pekarnico. Dajala je prijeten obcutek domacnosti. Pricakovala sem, da me bo vonj po ravnokar pecenem kruhu se bolj zlakotnil, a ravno nasprotno. Ko sem zavohala hrano, mi je postalo grozno slabo. Se sekundo nazaj sem bila lacna kot vol, zdaj pa se mi obraca zelodec. Pogledala sem alexa in jacea, ki sta planila k prodajalki. Drzala sem se za trebuh in poskusala pregnati slabost. Bilo je podobno kot vceraj, ko se mi je na letaliscu vrtelo. Misli so mi za trenutek usle k harryu. " mendes, kaj bos?" je veselo, predvsem zaradi hrane vprasal jace. Samo odkimala sem in se skremzila. Zacudeno je pogledal, a hitro rekel:" khm,.. Roglicek z vanilijo prosim." saj se je za njima z alexom ze nabirala vrsta. " clovek pa kaj se tebi dogaja? Vceraj se ti je vrtelo, danes pa si se spremenila v bledega mrlica!" je zaskrbljeno sepetal alex in me skoraj odnesel iz pekarne. Tudi jaz bi bila vesela, ce bi vedela kaj se dogaja.

~ that's it, mam uprašanja( jeiii haha ) pa seveda če mate kakšne pripombe, kritike ali pa pohvale so vedno dobrodošle... no ja vprašanja
~ kaj je z jessico?
~ ali ji bo uspelo z njeno mamo urediti vse glede denarja?
~ a je uredu.. next?
XX Sara
30. julij 2014
kaj je z jessico? zbolela je..... huda bolezen
~ ali ji bo uspelo z njeno mamo urediti vse glede denarja? ne... na koncu jim bo pomagal Harry
~ a je uredu.. next? ja zakon je NEXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
30. julij 2014
u169062
u169062
~ kaj je z jessico?
Nevem kaj bi lahko blo. Mogoče bo zbolela in pač pol bo v pekarno glih Harry not pršu (on dela tm duuhhh). In jo bo odpelu k njemu in pač bodo pr njemu in tako naprej...
~ ali ji bo uspelo z njeno mamo urediti vse glede denarja?
Ne. Verjetno je ne bo zanimal če faking strada al pa ne.
~ a je uredu.. next?
Jaaaa!!! Ful je dobr in mi je zelo ušečtvoj stil pisanja in vsebila je top<3
Neeeeeext<33
30. julij 2014
Next
30. julij 2014
~ kaj je z jessico? noseča je hahaha hec
ne vem upam da ni kaka bolezn prehuda
~ ali ji bo uspelo z njeno mamo urediti vse glede denarja? pomoje ne glede na to da je njeni mami očitno vseen za njo
~ a je uredu.. next? ja perfektno je
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
30. julij 2014
~ kaj je z jessico? Haha js sm se najprej spounala na to da je noseča sam pol sm pomislala da 100% ni
upam da je vse vredu z njo pa da nima kake prehud bolezni
~ ali ji bo uspelo z njeno mamo urediti vse glede denarja? Upam da da jim ga bo poslala po pošti sicer ne vrm na kir naslov glede na to da nikjer ne žuvijo anpak ok
~ a je uredu.. next? Ne ni vredu popouno je res nimam besed za tole perdekcijo opisat
haha js sm pa mislala da bojo harrya v tisti pekarbici vidl glede na to da je delu v pekarni v holme chapelu
Jooj kak smotana učitlca
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
31. julij 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani