Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
Hej. Sem Tea in sem razmišljala da bi tudi sama začela s zgodbico. Ta zgodba govori o resničnih dogodkih, le da je kakšna podrobnost spremenjenain imena tudi. Saj veste, da pravijo da je življene kot v pravljici? Zame je to res, vendar nima srečnih koncev. No pa bom začela s svojo zgodbo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bilo je štiri popoldne in šla sem na plažo. Živim v Californiji, v majhni hišici ob morju. ravno odpravljala sem se, ko je pozvonilo pri vratih. Bil je poštar. Predal mi je nekakšen paket, v katerem je bila bonbonjera. Ah, seveda sem se spomnila. To je od moje mame, ki je potovala va LA.
No, v glavnem. Šla sem na plažo, ko sem kar naenkrat začutila mahjen vetrič, ki je postajal vse močnejši in močnejši in spremenil se je v nevihto. Ravno hotela sem iti nazaj, ko mi je spodrsnilo na blatu. Skoraj sem padla, a vendar me je ujel.
Ujel me je moj bivši. Moj bivši z imenom Patrik. Partik je bil star 24 let, torej štiri leta starejši od mene. To reševanje se je spremenilo v pogovor.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
L- jaz, Laura___P-Patrik
L: Patrik, kaj pa ti tu?
P: Ja prišel sem te rešit.
L: Rekla sem ti da je med nama konec, vendar tebi to ne gre v glavo.
P: Ker vem da delaš veliko napako.
L: Ne je ne. Rekla sem ti, da nebom več živela v sencah New Yorka in da grem na svoje.
P: Ampak Laura vem da me globoko v sebi še ljubiš. Veš jaz...
L: Partik...dovolj. Pojdi... Adijo.
( in sem odšla )
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bilo je štiri popoldne in šla sem na plažo. Živim v Californiji, v majhni hišici ob morju. ravno odpravljala sem se, ko je pozvonilo pri vratih. Bil je poštar. Predal mi je nekakšen paket, v katerem je bila bonbonjera. Ah, seveda sem se spomnila. To je od moje mame, ki je potovala va LA.
No, v glavnem. Šla sem na plažo, ko sem kar naenkrat začutila mahjen vetrič, ki je postajal vse močnejši in močnejši in spremenil se je v nevihto. Ravno hotela sem iti nazaj, ko mi je spodrsnilo na blatu. Skoraj sem padla, a vendar me je ujel.
Ujel me je moj bivši. Moj bivši z imenom Patrik. Partik je bil star 24 let, torej štiri leta starejši od mene. To reševanje se je spremenilo v pogovor.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
L- jaz, Laura___P-Patrik
L: Patrik, kaj pa ti tu?
P: Ja prišel sem te rešit.
L: Rekla sem ti da je med nama konec, vendar tebi to ne gre v glavo.
P: Ker vem da delaš veliko napako.
L: Ne je ne. Rekla sem ti, da nebom več živela v sencah New Yorka in da grem na svoje.
P: Ampak Laura vem da me globoko v sebi še ljubiš. Veš jaz...
L: Partik...dovolj. Pojdi... Adijo.
( in sem odšla )
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Boš bral/a
02. maj 2016