živi okostnjak

se spomniš
tistega dekleta ?
svetlolaske
s prikupnimi
zelenimi očmi,
ki je sedela
poleg tebe
na avtobusu,
v šoli,
ki se je smejala
nenavadno živahna
in je bila
polna energije ?

se je spomniš ?
kako si ji zavidal
njen srečen nasmešek,
njeno voljo do življenja ?

se je spomniš ?
kako so ji počasi
presahnili nasmeški,
kako se je prenehala smejati,
kako so njene tesne majčke
razkrivale njene kosti,
nezavarovane pred svetom ?

se je spomniš ?
kako si se norčeval
iz njenih reber,
štrlečih kosti,
premajhnih prsi,
iz njenih očk,
s katerimi ti je včasih
namenila prav
otožen pogled ?

se je spomniš ?
kako je nenadoma
ni bilo več
na njenem sedežu
na avtobusu, v šoli.
kako ste v razredu
njenim staršem
pošiljali kartice
' z vsem sožaljem ' ?
kako je izginila ?

postala je okostnjak.
živi okostnjak.
in zdaj živi v svetu
polnem nevidnih ljudi
in eden od njih
si prav ti.

Very nice ^^ Looking forward for some more