u193093
u193093
Next
02. februar 2016
Next+nova bralka
03. februar 2016
u193768
u193768
Next Next Next Next
03. februar 2016
Next
03. februar 2016
Next
04. februar 2016
9.del
Naslednji dan je bila sobota. Dan, ko naj bi k nam prišli oni. Dan, ko bo on videl mojo sobo. In moja soba je v tem trenutku je bila videti grozno. Takoj sem vstala iz postelje, se najedla in iz omare vzela sesalec. Najprej sem pospravila vsa oblačila v omaro nato pa sem pospravila še mizo. Vklopila sem radio in navila glasnost do konca. Prižgala sem sesalec in začela sesati. Na radiu se je predvajala moja najljubša pesem in začela sem peti. Tri pesmi kasneje sem posesala do konca in sesalec odnesla nazaj v omaro.
Pospravila sem še kar je ostalo in ko sem zaključila, je bila moja soba videti normalno. Po kosilu sem se še preoblekla iz rjave trenerke, saj nisem želela, da me vidi v tem. Oblekla sem modre kavbojke, čeprav jih drugače doma nisem nikoli nosila. Okoli štirih je zazvonil zvonec in mama je šla odpret vrata. Jaz sem počakala v kuhinji. Dolgo so potrebovali, da so se sezuli in obuli copate.
Ko so prišli do mene, sem najprej stopila naprej in pozdravila njegovo mamo in očeta. Nato sem pozdravila Nežo. Danes je imela oblečeno rožnato oblekico, pod njo pa temno modre pajkice. Imela je spleteni dve kitki. Takoj, ko me je zagledala, je pohitela proti meni in se mi vrgla okoli vratu. No, bolj natančno, okoli pasu, saj ni dosegla mojega vratu.
»Živijo!« sem rekla in se ji nasmehnila. Nasmehnila se mi je nazaj.
»Pokaži mi svojo sobo,« je zahtevala in me prijela za roko. Hotela me je zvleči do moje sobe, a ker ni vedela, kje je, sva pristali v kopalnici. Nekaj časa se je razgledovala, nato pa sem jo jaz popeljala v svojo sobo. Najprej me je vprašala, kje imam igrače in ko sem iz zadnjega dela omare privlekla eno barbiko z postrani postriženimi lasi, je sedla na mojo posteljo in se začela igrati.
»A imaš še kakšno igračo?« je vprašala in me pogledala.
Našla sem še nekaj oblekic za barbiko in plišastega medvedka. Bila je zadovoljna in povabila me je, naj se igram z njo. Ko sva tako sedeli na postelji in se igrali, je v sobo prišel Žan.
»To je torej tvoje kraljestvo,« je rekel in se nasmehnil. Pogledala sem ga. Naslanjal se je na podboj vrat in se razgledoval po moji sobi.
»To je moje kraljestvo,« sem rekla in se nasmehnila Neži. Sploh me ni pogledala, vso svojo pozornost je posvečala barbikam.
»Lahko vstopim?«
»Lahko,« sem rekla in se mu nasmehnila. Vstopil je v mojo sobo. Bil je čuden občutek. Stal je v moji sobi. Žan je stal v moji sobi. Stal je v moji sobi.
Stopil je proti moji polici z knjigami. Ogledal si jih je, nato pa se je premaknil k polici, na katerih so bile slike. Natančneje- moje slike. Slike, na katerih sem bila jaz, v kopalkah. Dobro, da sem bila stara komaj pet let, ampak vseeno. Na drugi smo bili vsi trije: mama, oče in jaz. Slika je bila posneta lani, sredi poletja. Za nami se je videl temno moder ocean in nekaj palm. Na tretji sliki sem bila samo jaz. Posneta je bila na začetku letošnjega leta. Takrat sem imela še daljše lase.
Naenkrat se je obrnil proti nama in sedel na posteljo poleg Neže.
»Ta ima pa lepo frizuro,« je rekel in pokazal na svetlolaso barbiko, ki je imela krivo postrižene lase.
»Stara sem bila šest let,« sem rekla v bran.
»Saj ne žalim tvojih frizerskih sposobnosti,« je rekel. »Je bilo to takrat moderno?«
Namenila sem mu grd pogled in temnolaso barbiko dala Neži v roke. Naenkrat je rekla, da mora iti na stranišče. Vstala je iz postelje in odšla proti kopalnici. Z Žanom naju je pustila sama v moji sobi.
05. februar 2016
Next
05. februar 2016
u82669
u82669
Next
05. februar 2016
Next
05. februar 2016
u193093
u193093
nneeexxxxxxxxttttttttttt
hitro umiram od radovednosti sama v sobi
05. februar 2016
nextttt
06. februar 2016
Next
06. februar 2016
Next kok je napeto O.o
06. februar 2016
10. del

Oba sva sedela na moji postelji. Jaz sem gledala svoje nogavice. Med nama so bile barbike, ki jih je pustila Neža, ko je odšla na stranišče.
»Všeč mi je tvoja soba,« je rekel.
»Hvala,« sem rekla, ne da bi dvignila pogled. Še nekaj časa sva sedela v tišini. Nisem vedela, o če naj se pogovarjava. Živčno sem se presedla in prekrižala noge. Nisem vedela, kaj naj naredim z rokami, zato sem jih položila na noge. Na hitro sem pogledala k Žanu. Sedel je čisto na robu in gledal je naravnost v steno. Naenkrat se je obrnil proti meni in me pogledal. Hitro sem umaknila pogled. Opazila sem, da se je presedel. Presedel se je bliže.
»VALENTINA?« sem naenkrat zaslišala. Poskočila sem na postelji in hitro vstala.
»JA?« sem zavpila nazaj. Nihče ni nič zavpil nazaj. »Takoj pridem,« sem rekla Žanu in odšla v kuhinjo. Mama mi je rekla, naj na krožnik nadevam piškote. Takoj ko sem jih postavila na mizo, sem se obrnila in odšla nazaj v sobo. Žan je še vedno sedel na moji postelji. Sedla sem poleg njega. Premaknil se je bliže in obrnil se je proti meni. Jaz sem se prestavila in se obrnila k njemu. Gledala sem ga v oči. On je gledal mene v oči. Počasi se je začel premikati proti meni. Ko je bil od mojega obraza oddaljen samo še par centimetrov, so se moja vrata naenkrat odprla in v sobo je vstopila Neža. Skočila sva narazen in jaz sem padla iz postelje. Z kolenom sem udarila v rob postelje in morala sem stisniti zobe, da nisem zakričala. Žan se je začel smejati in grdo sem ga pogledala.
»Si OK?« je vprašal in stegnil roko ter mi pomagal vstati. Neža je prišla do postelje in se stisnila med naju z Žanom. Spet se je začela igrati. Pa je šla priložnost, sem pomislila. Čez nekaj časa je prišla v sobo Žanova mama in rekla, da bodo šli. Neža je rekla, da noče iti, ker jo bodo barbike pogrešale.
»Saj ti jih lahko posodim,« sem rekla in se ji nasmehnila.
»Res?«
»Ja, jaz jih tako ne potrebujem,« sem rekla in ona jih je vzela v svoje naročje ter odšla za mamo. Jaz sem vstala iz postelje in se odpravila proti vratom. Tam sem se obrnila in opazila Žana, ki je stal za mano.
»No, videti je, da moramo iti,« je rekel in se nasmehnil.
»Ja,« sem rekla in se mu nasmehnila nazaj. Stopil je bliže k meni.
»Žan?!« se je zaslišalo. Še ena izgubljena priložnost, sem pomislila in nasmeh mi je izginil iz obraza.
»Že prihajam!« je rekel. Hotela sem že iti, a me je prijel za roko in me potegnil nazaj.
»Adijo,« je rekel in stopil bliže.
»Čao,« sem rekla in stopila bliže. Naenkrat so se njegove ustnice znašle na mojih.
»Žan?« se je zaslišalo in odmaknil se je.
»No, potem pa adijo,« sem rekla.
»Se vidiva,« je rekel in odšel.
06. februar 2016
u155441
u155441
Nexxxxttttt
Uuuuuuu romantika
06. februar 2016
u193093
u193093
romance
Next
06. februar 2016
Awwwww kk kjutt nexxxxttt
06. februar 2016
Next <3333
06. februar 2016
Next
06. februar 2016
Next Next Next
06. februar 2016
Ful dobr neeeeeext
06. februar 2016
Next
06. februar 2016
u82669
u82669
Next Next ful dobr
07. februar 2016
11.del
Bila je nedelja. Bila je skoraj takšna kot vse druge. A ni bila. Bila je drugačna. Zbudila sem se z nasmehom na obrazu in tega nasmeha se nisem mogla znebiti. Pri zajtrku sem se tako smejala, da me je mama vprašala, če je kaj narobe. Narobe?! Ne mami! Nič ni narobe! Vse je tako kot mora biti.
»Ne,« sem rekla in se še naprej smejala.
Smejala sem se, medtem ko sem delala nalogo. Smejala sem se, ko sem pomivala posodo. Smejala sem se, ko sem obešala perilo. Morala sem priznati, da sem pričakovala, da me bo poklical. A me ni.
Okoli četrte ure je zazvonil moj telefon.
»Ja?« sem se oglasila.
»Živijo. Žan tukaj,« je rekel.
Moj nasmeh se je še bolj povečal, če je bilo to sploh možno.
»Živijo.«
»Kako si?«
»V redu. Ti?« Bila sem živčna in nisem vedela, kaj naj rečem.
»Super. Ali imaš čas?«
»Zdajle?« sem vprašala.
»Čez deset minut?«
»Ja. Zakaj?«
»Bi šla na sprehod?«
»Kam?« sem vprašala in začela sem razmišljati, kaj naj oblečem.
»Do igrišča?«
»Lahko,« sem rekla.
»Čez deset minut? Pridem do tvoje hiše?«
»Okej.«
»Se vidiva.«
»Čao,« sem rekla in prekinila. Skočila sem pokonci in odprla omaro. KAJ NAJ OBLEČEM?! Pogledala sem, kaj imam zdaj oblečeno. Črno trenerko in siv pulover. Takšna ne morem iti. Iz omare sem vzela modre kavbojke in bel pulover ter se preoblekla. Spustila sem si lase in jih počesala. Trepalnice sem si namazala z maskaro. Pogledala sem na uro in ugotovila, da bo prišel čez pet minut. Hitro sem pograbila telefon in odšla v spodnje nadstropje. Obula sem si allstarke in oblekla plašč. Ko sem si okoli vratu zavezala šal, je pozvonilo pri vratih.
»Jaz bom! JAZ BOM!« sem zavpila, preden bi kdo drug prišel odpret vrata. NA pragu je stal Žan.
»Živijo,« je rekel in se mi nasmehnil.
»Hojla,« sem rekla in se nasmehnila nazaj.
07. februar 2016
u155441
u155441
Neeeeeeeexxxxxxtttttttttttt
07. februar 2016
Next Next Next
07. februar 2016
Next
07. februar 2016
u82669
u82669
Next nexu Next Next
07. februar 2016
Neeeexxxctttt
07. februar 2016
u193093
u193093
Next
08. februar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani