nextt
05. oktober 2017
u220684
u220684
Neext,ni bilo tako kot sem predvidevala...
Več sreče prihodnjič Elisa!
05. oktober 2017
Next, ful je dobro napisano
06. oktober 2017
Zdravo družba kako ste : )
LoveAnimals, BooksGirl Slytherin hvala za netx
★Aυтυми★ hvala za komentarček : ) ful dobro si napisala več sreče… : )
Pa3cija Styles hvala za Next in spodbudo : )
evo novi del...

___________________________________________________________________________________________________
8. DEL

Že navsezgodaj zjutraj v sobo stopi zdravnik Leon. Njegov resen pogled pove da je nekaj narobe. »Ugotovili smo da nimaš plačanega zdravstvenega zavarovanja zato ti moremo vse storitve zračunati po ceniku« reče in me prestreli z resnim pogledom. Požrem slino »izgubila sem službo, nisem še uspela urediti teh stvari« odvrnem panično. »Najbolje je da čimprej zapustiš bolnišnico drugače bo strošek še samo večji« mi da nasvet in poda račun. »2000 €« rečem presenečeno. »Zdravila, ki smo ti jih dali za hitro okrevanje in pregledi so zelo dragi« pojasni. »Ne lažite, vse skupaj je samo izkoriščanje navadnih državljanov. Samo da je vaš proračun poln« besnim nanj. »Elisa pomiri se…« »Samo preoblečem se, potem pa me nikoli več ne vidite« ga prekinem in odidem proti omari. Iz njej vzamem svoja oblačila in odidem v kopalnico. Na hitro se preoblečem. S toplo vodo si umijem obraz, z prsti pa počešem mastne lase. Čeprav bi najraje zajokala, solze uspešno zadržim. Ne vem kaj se bo zgodilo z mojim življenjem. Toda nekako se bom že znašla. Moralo še je obstajati upanje zame.



Še enkrat se ustavim pred vrati bolnišnice nato pa stopim na svobodo. Začutim hladen jesenski zrak. Opazim majhne luže na pločniku, deževalo je. Zmrazi me po telesu. Jopica v katero sem se ovila je bila tanka. Spomnim se na Kevinovo vizitko, na kateri je pisal točen naslov. Zdrznem se, sranje pozabila sem jo v sobi na nočni omarici. Na vsak način se poskušam spomniti ulice in hišne številke toda se ne. Živčno začnem hoditi sem in tja pred vrati. Koga naj vprašam kje živi slaven nogometaš? Sigurno ve to vsak Avstrijec, le jaz ne! »Elisa« zaslišim glas za svojim hrbtom. Obrnem se, pred mano je stal Kevin. Ne morem si pomagati da se ne bi nasmehnila, v sebi čutim olajšanje. Bilo je še upanje da svojo potovalko dobim nazaj. »Bil sem pri zdravniku, povedal mi je da si že odšla…« »Odšla? Vrgel me je iz sobe, ker nisem imela urejenega zdravstvenega zavarovanja. Plačati bom morala velik račun« odvrnem razburjeno. Čutim kako počasi moja lica zajema vročica, z njim nisem hotela deliti svojih osebnih težav. »Prišel sem pogledati če si v redu?« »Hvala, ravno sem te hotela poiskati pa sem pozabila v sobi tvojo vizitko« mu pojasnim. »Torej greš z mano po torbo?« Zdrznem se »obljubim da te ne bom motila, samo torbo vzamem« odvrnem in globoko vdihnem. Opazim da ljudje dobesedno bulijo v naju zato mi postane nerodno. »Pridi« reče čisto mirno in objame moje zapestje z prsti. »Zakaj mi torbe nisi prinesel sem« vprašam in obstanem na mestu. »Mislim, da se morava pogovoriti.« »Vse sva si že povedala« odvrnem trmasto. Pogleda me naravnost v oči »včeraj sem o tebi izvedel par stvari, ki so me presenetile. S tabo bi rad sklenil kupčijo.« Požrem slino, niti sanja se mi ni o čem je govoril. Kupčijo? Se mu je zmešalo?

se nadaljuje....
v naslednjem delu izveste o kakšni kupčiji govori Kevin?
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
06. oktober 2017
u220684
u220684
Next, ne ne sanja se mi kakšna kupčija je..
Mislim da bo zdej živela pri njemu in se bost poročila, pol bosta imela otroke, in z njimi bo še velik problem
06. oktober 2017
Hahaha ni še mu zmešalo punca mu je všeč... Govori o strehi nad glavo, o poravnanmu računu za zdravljenju, hrani, vodi in podobnem
Next please
06. oktober 2017
Next idk
06. oktober 2017
vou ful dobr pišeš resno
komaj čakam Next
nevem kakšna bo kupčija. mogoče se bo morala delati, da je njegova punca, on pa bo poravnal njene dolgove...kaj pa vem.
ni drugih idej-samo čudne
06. oktober 2017
Next super je
06. oktober 2017
Next
ne vem kaka kupčija sam ji najverjetneje ne bo všeč
07. oktober 2017
Zdravo družba kako ste : )
hvala lepa za vse komentarčke in nexte sem jih bila ful vesela : )
vsaka ima svojo teorijo : )
★Aυтυми★ hvala za komentarček * si pa na hitro sestavila zgodbo : )
Pa3cija Styles, NirvanaBlack hvala za komentarček : )
Slytherin Slytherin hvala * kaj pomeni idk : )
Lovenature hvala ker bereš in hvala za komentar : ) všeč mi je tvoja ideja... : )
LoveAnimals : ) hvala : ) ***
evo novi del...
ker sem malo dolgovezila še ne izveste v tem delu kakšna bo kupčija, se opravičujem... v naslednjem pa res : )

___________________________________________________________________________________________________
9. DEL

»S kom si govoril o meni« radovedno vprašam. »Imam svoje veze. Greva že« odvrne ne voljno. Še preden ugovarjam me povleče za roko. Njegovi koraki so dolgi in hitri zato mu komaj sledim. »Sedi« reče medtem ko odpira vrata novejšega mercedesa črne barve. Nekaj sekund razmišljam. Še vedno nisem prepričana da bo to pravilna odločitev toda torbo hočem nazaj. »Ničesar slabega ti ne bom storil« doda umirjeno in se rahlo nasmehne. Med vožnjo čisto tišino med nama moti le tiha glasba iz radia. Ustavi na parkirišču velike luksuzne vili z bazenom. Razširim oči, ne morem verjeti da je v njej živel sam. Dojamem kakšne vrsti moški je. Moški ki se zaradi velikega zaslužka rad pobaha z bogatimi stvarmi. Bogata vila, nov avto… so pokazale da mu je materializem zelo pomemben.

KEVINOVA VILA



Stopiva skozi vrata na ozek hodnik. Ozrem se okoli, kot pričakovano je bil bogato opremljen z manjšo mizico, stolom, velikim ogledalom in garderobno omaro. »Lahko dobim potovalko potem pa grem« rečem. Slišim kako obrne ključ v vratih. »Pogovorila se bova« odvrne in naredi dva koraka bližje k meni. »Nočem ti razlagati svojih osebnih stvari.« »Saj ni potrebno, vse že vem.« Njegov odgovor me preseneti. »Kaj veš« vprašam presenečeno. »Banka ti je zarubila hišo« pojasni. Solza mi zdrsne po obrazu, na hitro jo obrišem. »Prav tako nimaš staršev, umrla ti je babica ki je zastavila hišo v kateri si živela« govori dalje. »Nehaj« besna zavpijem nanj. Za njega je bila samo zgodba, ki mu ničesar ni pomenila. Meni pa je vse skupaj več kot samo prizadelo. Do babice sem čutila ljubezen in sovraštvo. Ne vem katero čustvo je bilo močnejše?
»Razumem, da si hotela narediti zaradi tega samomor…« »Ničesar ne razumeš, daj mi že potovalko.« »In kam boš šla?« Pogledam ga naravnost v oči, s prsti si razmrši lase. Zdrznem se »kaj te briga če bom noči preživela pod mostom« sikam jezno. Tega mu nisem imela namena povedati toda besede so ker zletele iz mene. »Ponujam ti drugo možnost« odvrne in sleče usnjeno jakno. Opazujem ga kako jo obesi na obešalnik. »Zame ni nobene druge možnosti in niti me ne zanima.« Sklepati kupčijo z njim, Kevinom Carterjem si res nisem želela. Obrne se proti meni, opazim njegov samozavesten nasmešek. »Razmisli, ponujam ti streho nad glavo in vse kar spada zraven.« Požrem slino. Ponudba je bila mamljiva. »Kaj pa hočeš v zameno« vprašam in prekrižam roke na prstnem košu »Ne bo ti všeč, toda vem da se boš na koncu strinjala.«



se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik..
08. oktober 2017
Next
hoče da bo njegova punca
i guess
08. oktober 2017
u220684
u220684
Next
Ja, hoče da je njegova punca.
Elisa, sprejmi!!
Nima vsaka takšne priložnosti
08. oktober 2017
Next Next Next ^o^
---
idk-i dont know
08. oktober 2017
Sem vedla da bo neki takega reku hahaha
To bo še zanimivo
Next
08. oktober 2017
Zdravo družba kako ste
hvala lepa za komentarčke in nexte
LoveAnimals in Autumn izvesta v tem delu : ) kaj se bo zgodilo ...
Slytherin hvala za komentarček in zdaj poznam kratico idk
Pa3cija Stysles hvala za komentarčke upam da bom znala napisati zanimivo : )
evo novi del...

_________________________________________________________________________________________________
10. DEL

»Misliš da bom zate opravljala kakšne nezakonite posle« vprašam malo zmedeno. Saj se mi ni niti sanjalo o čem govori. »Ne, je pa veliko bolj zanimivo. Greva v dnevno sobo, hodnik ni pravi prostor za sklepanje kupčije« odvrne in počasi odide po hodniku. Noge me kar same odnesejo za njim. »Vstopi« mi pridrži vrata dnevne sobe. Razprem oči, oprema v njej je bila skoraj nova. »Usedi se, nalil ti bom kozarček viskija.« Še preden mu uspem povedati da ne pijem alkohola mi v dlan potisne v kozarec. Nekaj sekund presenečeno strmim v drago pijačo. Sede nasproti mene. »Nisi športnik« rečem ne da bi dvakrat pomislila. »Seveda sem, toda kozarec te osvežilne pijače ne škodi« odvrne in naredi prvi požirek. »Kje imaš račun bolnišnice« vpraša in se nasloni nazaj na zofi. »V žepu jopice, zakaj?« »Daj mi ga, plačal ga bom« pojasni. »Ni potrebno, nočem ti ostati dolžna. 2000 € ni tako mali znesek.« »Elisa nimaš denarja.« »Če me ne bi rešil iz reke, mi ne bi bilo treba razmišljati kaj naj storim z svojim življenjem. Umrla bi, nihče me ne bi pogrešal« vpijem nanj. Čutim kako se moje telo trese. Kozarca nisem več morala držati v roki zato sem ga postavila na klubsko mizico preden bi padel na drago modro preprogo. »Takoj nehaj. Lahko bi pokazala saj malo hvaležnosti.« Prestreli me s besnim pogledom, ki mi vzame dar govora. »Nisem ti hvaležna in ti nikoli ne bom« odvrnem čez nekaj minut. »Vem. Čez eno uro morem na trening. V soboto imamo pomembno tekmo.« »Vrni mi torbo potem pa grem.« Opazujem ga kako si popravi lase, oči mu rahlo žarijo. »Ljubica pomiri se. Rad bi ti pomagal če boš tudi ti meni.« »Kako mi boš pomagal?« Tip mi je šel na živce. Njegov glas je deloval samozavestno, kot da se bom strinjala z vsako njegovo besedo. Vsakič, ko me je pogledal v oči sem po telesu začutile mravljince ki so me opozarjali, naj mu ne zaupam. »Nogometni klub Grazar mi noče podaljšati delovne vize. Trener pravi da sem imel že preveč škandalov z ženskami. Sedaj nujno potrebujem državljanstvo.« Pogled premaknem proti oknu, spomnim se da sem v enem izmed časopisov prebrala da je rojen na Norveškem. Pred tremi leti se je preselil v Avstrijo z namenom da ostane tukaj. »Mislila sem da že imaš državljanstvo tukaj. Saj si najboljši nogometaš« odvrnem. »Erik je postal neizprosen. Poslal me bo nazaj na Norveško če ne ukrenem kaj glede tega.« Zdrznem se ko dojamem o čem je Kevin govoril. Saj ne misli resno? Resno misli da se bom poročila z njim?

DNEVNA SOBA


Presenečeno se zastrmim v njegove oči, rahlo se ugriznem v spodnjo ustnico. »Na razpolago imaš veliko deklet. Nikoli se ne bom poročila s tabo« zavrnem njegovo noro idejo. »Torej že veš o čem govorim…« »Hočeš me izkoristiti. Bedak« ga prekinem besno. »Ne bom te izkoristil, sklenila bova kupčijo« vztraja pri svoji zgodbi. »Raje tavam po ulicah kot pa se poročim s tabo.« »Elisa, govorim o dveh letih zakona. Važno je da v javnosti igraš mojo srečno ženo. V hiši bova živela ločeno« Ne morem več sedeti na miru na zofi zato vstanem in odidem proti oknu. Na stežaj ga odprem, potrebovala sem svež zrak. Poskušam si predstavljati, da bi živela z njim v tej razkošni vili. Kot njegova žena. Sigurno bi bil zahteven in neizprosen moški. Slišim kako vstane, še preden se zavem stoji za mojim hrbtom. »O čem razmišljaš?« »Da me res nič ne more prepričati, da bi prestala na kaj tako norega. Najdi si drugo igralko« odvrnem odločno. »Podaril ti bom res čudovito poročno darilo.« »Res me ne zanima. Ne moreš me podkupiti s denarjem, material me ne zanima.« »Podaril ti bom nekaj kar ti pomeni zelo veliko.« Obrnem se proti njemu, njegov pogled pove da misli čisto resno. Opazujem ga kako potegne iz žepa ključe. Čutim kako mi srce poskoči, te ključe sem poznala.

se nadaljuje..
S čim bo Kevin hotel prepričati Eliso da pristane na njegovo idejo?
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
09. oktober 2017
Next
idk verjetno ključe od njene hiše.
09. oktober 2017
Next
09. oktober 2017
mislim da ima ključe njene hiše
a prepričal jo bo težje kot si je sam to predstavljal
in res ful dobro pišeš
komaj čakam Next
10. oktober 2017
Zdravi družba
hvala lepa za nexte in komentarčke : )
LoveAnimals hehe izveš v tem delu : ) všeč mi je ta kratica : ) hvala za komentarček
Slyhterin hvala ****
Lovenature hvala za komentarček pozitivno besede me vedno spodbujajo da pišem dalje : )
evo novi del...

__________________________________________________________________________________________________
11. DEL

Nekaj časa nemo strmim v ključe nato pa se ne morem več obvladati. »Kaj si storil?« vpijem besno nanj. »Danes zjutraj sem kupil tvojo hišo. Zdaj sem jaz lastnik« odvrne popolno mirno. Sovražim njegov samozavesten pogled. »Saj pa imaš že to veliko razkošno vilo.« »Kupil sem jo zate« pojasni, medtem ko v dlani obrača ključe. »Če se boš strinjala z mojo ponudbo jo bom takoj po poroki prepisal nate. Zopet boš njena lastnica jaz pa zanjo ne bom zahteval niti centa.« »O moj bog, zmešan si« zašepetam po tihem. Priznam, da je bila ponudba mamljiva. Babičina hiša je bila moj dom, spomin na njo in moje življenje v njej. Nisem si predstavljala, da bi v njej živel nekdo drug. »Takoj po ločitvi boš lahko zopet živela v njej« pritiska name. »Če misliš da me boš tako preslepil. Me kupil…« »Ne bom te kupil, sklenila bova pošteno kupčijo« me prekine. Opazim kako se njegove ustnice razpotegnejo v nasmešek, ki ga hoče prekriti toda je že prepozno. »Sedaj morem na trening. Ko bom prišel domov pričakujem tvoj odgovor. Če boš lačna je kuhinja na koncu hodnika, kopalnica pa v zgornjem nadstropju. Izkoristi kar ti ponujam.« »Ničesar ne potrebujem.« »Resno? Mislim, da ti bo vseeno tukaj boljše kot zunaj pod mostom.« Opazim svojo črno potovalko, ki je ležala na tleh. Bila sem besna, če je ne bi vzela zraven ne bi nasedla njegovemu triku. Ne bi šla z njim k njemu domov. Globoko izdihnem, ko opazim da je odprta. Brskal je po mojih stvareh. »Prav, stuširala se bom in nekaj pojedla. Potem bom lažje razmišljala o tem kar mi ponujaš« komaj spravim iz sebe. »Prav, se vidiva. Verjamem, da hiše nisem kupil zato da bi jo prodajal dalje.« Njegove besede obvisijo v zraku.

»Prav Kevin, sprejela bom tvojo ponudbo če boš ti sprejel moje pogoje. Toda verjemi da ti ne bojo všeč« govorim glasno medtem ko vsebino potovalke stresem na zofo. Poiščem sveže spodnje perilo, temne kavbojke in majčko. Vzamem še kozmetiko nato pa odidem po stopnicah v zgornje nadstropje. Na hitro se stuširam in umijem lase. Obrišem svoje telo z modro brisačo nato pa nase potegnem sveže oblačila. Pogledam se v ogledalo, izgledala sem veliko bolje kot prej. Še enkrat premislim o najini kupčiji. Vem, da bi jo veliko žensk takoj sprejelo. Samo da bi lahko živele v tej razkošni hiši, trošile njegov denar in bile ponosne na njegovo snubitev. Toda jaz nisem želela tega. Želela sem biti svoboda ne pa biti odvisna od njega.

KOPALNICA



Odprem moderni hladilnik in se zazrem vanj. »Presneto« zasikam ne voljno, Kevin je bil odvisen od vegetarijanskih namazov, jogurtov zelenjave in sadja. Na hitro pojem sadni jogurt brez maščobe in kos rženega kruh. Po omaricah iščem kavo toda je ne najdem. Sigurno je kava na njegovem seznamu prepovedanih živil. Odpravim se nazaj v dnevno sobo, usedem se na zofo in k sebi stisnem blazino. Bila sem utrujena od vsega kar se je dogajalo zadnje dni. Zaprem oči, še preden se zavem zaspim.



se nadaljuje...
se bo Kevin strinjal z Elisinimi pogoji?
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
11. oktober 2017
Next
verjetno se ne bo strinjal
11. oktober 2017
hvala LoveAnimals : )
jutri Next
12. oktober 2017
u227594
u227594
Nextt
Verjetno se bo strinjal. In Elisa bo živela pri njemu, potem pa bo za vedno ostala njegova žena
12. oktober 2017
u227594
u227594
Aja, js sm Autumn z drugim profilom
12. oktober 2017
Next
13. oktober 2017
Hej družba
kako ste : )
LoveAnimals hvala za komentar in Next : ) Izveš v tem delu : )
LISARenn-VB hvala za komentarček : ) ne samo za dve leti : ) *
Slyhterin hvala za Next : )
evo novi del...

___________________________________________________________________________________________________
12. DEL

Iz globokega spanca me zbudi Kevinov glas. Od presenečenja skoraj padem iz zofe toda se z roko oprimem klubske mizice. »Oprosti zaspala sem« zamrmram po tihem. »Si se že navadila na udobje moje hiše« vpraša malo posmehljivo. »Mislim da se tega ne bom nikoli navadila in se mi ni treba« odvrnem in si popravim razmršene lase. Nameni mi presenečen pogled. »Torej zavračaš mojo ponudbo?« »Ne bom je zavrnila…« »Sem vedel da jo boš sprejela. Tukaj ti bo popolnoma udobno« me prekine. Opazujem ga kako odide proti vitrini iz njej vzame steklenico alkohola. Zopet si v kozarec nalije pijačo. »Toda tudi sama imam svoje pogoje.« Obrne se proti meni, iz njegovih oči žarijo iskrice besa. »Nočem da mi postavljaš trapaste pogoje. Toda nujno potrebujem državljanstvo zato jih bom upošteval.« »Hočem da se poročiva samo civilno. Da ne bi kje sanjal o cerkveni poroki.« »Prav, tudi sam sem to hotel predlagati« odvrne zadovoljno. »In druga moja želja je da živiva v babičini hiši« mu povem odločno. Od teh besed nisem imela namena odstopati. Kozarec postavi na mizo in se usede zraven mene, ujamem zapeljiv vonj parfuma. »Ne zaupaš mi kajne?« »In ti tudi nikoli ne bom.« Nekaj minut nihče od naju ne prekine napete tišine nato pa končno spregovori »prav ljubica, živela bova v tvoji hiši. Takoj po poroki se bova preselila tja. Jaz pa bom tole vilo prodal.« Dotakne se moje roke. Dvigne jo, čutim kako nežno z ustnicami podrsa po moji dlani. Poljubi jo. »Ti res lahko zaupam? Skoraj nič ne vem o tebi, zame si še vedno neznanec« še zmeraj dvomim v njegove besede. »Častna beseda. Meni je vseeno kje živiva. Tudi sam bi rad bolje spoznal svojo ljubko bodočo nevesto.« Občutek imam da ga vse skupaj presneto zabava.



»Novinarji te bodo sigurno veliko spraševali, ko bova poročena. Ničesar ne vem o nogometu in nikoli me niso privlačili nogometaši« rečem, ko se otresem njegovega nežnega dotika. Želela sem si biti čim dlje od njegove bližine, Kevin se mi je zdel nevaren moški. »Ne skrbi, si bova že nekaj zmislila. Nič ne dam na govorice in to tudi pričakujem od tebe.« Presenečeno se zastrmim v njegove oči. »Resno misliš da mi bo vseeno kaj bojo pisali o nama? Če bo tako, nikoli ne bom našla nove službe« odvrnem ne voljno. »Kje si delala?« »V gostilni« pojasnim in se zastrmim skozi okno. Na svojo službo nikoli nisem bila ponosna, toda bila sem vesela da zaslužim svoj denar. »Nisi našla boljše službe? Mislim da si sposobna veliko več kot delati v gostilni.« Opazujem ga kako naredi požirek alkohola nato pa kozarec položi nazaj na mizico. »Meni je bilo delo všeč« odvrnem iskreno. »Zabavno« zamrmra. Nekaj časa se še pogovarjava o vsem mogočem nato pa reče »pokazal ti bom tvojo sobo za teh deset dni« reče in vstane iz zofe. »Deset dni« odvrnem presenečeno. »Saj sva se dogovorila da se bova potem preselila v tvojo hišo.« »Vem, toda nisva še govorila o datumu poroke.« »O tem se nimava kaj pogovarjati. Že naslednjo soboto boš moja žena, Elisa Cartner.« Njegove besede so delovale hladno, brezčutno. Po dolgem času zopet ostanem brez besed!

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik..
13. oktober 2017
Next
full hitro se hoče poročit pa mal sumljivo je da se strinja z njenimi pogoji
13. oktober 2017
Vou kolk dobr ti pišeš. NAJBOLŠ.
Men se to zdi zelo sumljivo. Vse se je strinju, takoj se je pozanimu o njej, porkoa tako kmalu,...tole bo še zelo zanimivo.
In res koš pohval k tolk dobr pišeš.
Komaj čakam Next
13. oktober 2017
wow..Next
14. oktober 2017
u220684
u220684
Super, Prfect, najboljša story!
Dobro, meni se že zdi malo sumljivo z tem Kevinom
Next!
14. oktober 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani