u176976
u176976
"Pa sem že mislil, da te danes ne bo več," se je nasmejal. Ko sem mu izročila seznam prostovoljcev, me je pogledal z mešanico presenečenega in ponosnega pogleda. "Super, odlično,"je rekel. Nasmehnila sem se. "Kako pa to, da si jih toliko prepričala? Ko sem lansko leto jaz zbiral prostovoljce, se jih je nabralo le kakšnih 7." Z nasmehom sem mu odgovorila: "Recimo, da sem jim obljubila, da jih po končanem delu čaka nagrada oziroma žur." Nasmejal se je ter me potrepljal po rami: "Ti si pa že prava podjetnica!" Vrnila sem mu nasmeh. Nato se je zresnil in mi rekel: "Oder se bo začel pripravljati že jutri. Tako da prosim sporoči sošolcem, da se naj v telovadnici zberejo po pouku, ob treh." Ko je to govoril, sem ga gledala v ustnice. Tako privlačno jih je premikal. "Ok," sem odgovorila. Nato je naredil zamišljen obraz. "Imaš danes čas?" Me je vprašal. Pomislila sem, da bom morala mami sporočiti, če bom ostala dlje časa. "Imam, ja," sem rekla. "A te že mučim?" me je vprašal. "Če sem že nadležen, mi povej." Nasmejala sem se in v smehu povedala, da ne. Pokazal mi je, naj se usedem na stol zraven njega.
04. avgust 2014
u175899
u175899
next
04. avgust 2014
neeeeeeext mal dalš;*
04. avgust 2014
u153669
u153669
next
04. avgust 2014
Neeeext *.*
04. avgust 2014
u138476
u138476
next
04. avgust 2014
neeeext *-* res carsko pišeš *w*
04. avgust 2014
u177303
u177303
neeext
04. avgust 2014
u172325
u172325
next
04. avgust 2014
next
04. avgust 2014
Next
05. avgust 2014
u176976
u176976
"Pravkar sestavljam program za četrtek. Vem, da imaš polno inovativnih idej, zato bi te prosil, da mi pomagaš." "Ok," sem rekla in pogledala na ekran. Opazila sem, da ima program že zapisan. Vendar so bili napisani le nastopajoči, ki so se prijavili in uvodni ter zaključni govor, pred koncem pa še razglasitev zmagovalce. Takoj sem opazila, da je program pust in preveč predvidljiv. "Jaz bi dodala še vmesne pevske točke, pa tudi kakšne igre, ki bi razvedrile tekmovalce." Medtem, ko sem to govorila, sem opazila, da sta se prijavili tudi moji bivši sošolki iz osnovne šole, Nina in Maja. Pomislila sem na pevske vaje v osnovni šoli. Imeli sta zelo slab glas, pa tudi kaj preveč samozavestni nista bili. Njuna prijava me je presenetila. Profesor je v mislih preučeval moje ideje za tekmovanje in nato povedal: "Odlični predlogi. Tudi jaz sem imel v mislih posamezne pevske točke, na igre pa nisem pomislil." "Lahko bi igre potekale na sredini tekmovanja, ko bi bila neke vrste pavza. In tudi kakšne manjše nagrade bi jim lahko dajali," sem predlagala. "Odlična ideja," je rekel in me pogledal s smejočimi se očmi. Imel je vpadljive črne in dolge trepalnice, ki so njegov pogled spremenile v ljubeznivega. Ponosna sem bila nase in na svoje ideje, vse do takrat, ko sem ob nerodnem gibu na tla podrla velik kup učbenikov za slovenščino, ki so bili prej postavljeni na mizi. Medtem, ko sem se na dolgo in široko opravičevala, ko sva s tal pobirala učbenike, mi je Miha rekel: "Veš, premišljeval sem, da bi lahko ti vodila to prireditev. Pa tudi kakšno pevsko točko bi lahko izvedla." Med pobiranjem knjig sem ga pogledala in hotela reči, da lahko, vendar sem nehote umolknila, ko sem opazila, da sva z obrazi narazen le kakšna dva centimetra. Nerodno sem se nasmehnila in pogledala navzdol. Komaj po tem sem rekla, da bom z veseljem vodila program. Miha je imel na obrazu skrivnosten nasmeh in povedal: "Super bo imeti táko voditeljico." Nasmehnila sem se in dodala: "Če le ne bom tako nerodna, kot zdajle."

Končno sva na mesto zložila vse učbenike. Rekel mi je, da sem mu dala super ideje in da me več ne bo zadrževal. Ko sem se odpravljala proti vratom, mi je rekel: "Ne pozabi sporočiti sošolcem, naj pridejo jutri ob treh v telovadnico, da bomo začeli pripravljati." "Bom jim sporočila," sem rekla in zapustila kabinet. Ko sem se spomnila na to, kako sem na tla podrla učbenike, sem se z roko udarila na čelo. Nato sem pomislila na njegov pogled, ko sva bila eden od drugega oddaljena le za kakšna dva centimetra. Imel je razširjene zenice in vek ni premaknil. V knjigi za psihologijo sem nekoč prebrala, da to pomeni ljubezen. Če bi bilo res...

Ko sem prišla domov, sem vsem sošolcem, ki so se javili za pomoč pri pripravi odra, poslala sms, v katerem sem jim sporočila, da naj bodo jutri ob treh v telovadnici. Dodala sem še, da nas po delu čaka žurka v bližnjem lokalu. Pomislila sem, da moram na žurko povabiti tudi profesorja Miho. To bi bilo super.
05. avgust 2014
u138476
u138476
next
05. avgust 2014
u175899
u175899
next
05. avgust 2014
u153669
u153669
že včeraj sem začela brat in mi je ful všeč, čeprav običajno ne berem rada takšnih ljubezenskih zgodb ;D. zelo mi je všeč tudi, da nisi dala slik in si napisala naj si jih sami predstavljamo (: pametna poteza (;
05. avgust 2014
i'm.a.problem. se čist strinjam.... neeeeeeeext!!
05. avgust 2014
res ne vem sploh kaj nej rečem ampak tole je res ena izmed boljših zgodbic na igrah ki sm jih brala :') res dobr pišeš ful prijetn za branje *w*
en ogromn neeext ♥
05. avgust 2014
u172325
u172325
Next+ amazimg story
05. avgust 2014
u177303
u177303
neeeeeeeeext
05. avgust 2014
u168683
u168683
neext
05. avgust 2014
neext
05. avgust 2014
Next
06. avgust 2014
u172777
u172777
Neext
06. avgust 2014
next!!!
06. avgust 2014
Next+nova bralka
06. avgust 2014
Next+ nova bralka res carska zgodba
06. avgust 2014
u159129
u159129
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
06. avgust 2014
u176976
u176976
Naslednje jutro sem se zbudila eno uro kasneje, kot bi se morala. Ugotovila sem, da sem prejšnji dan pozabila nastaviti budilko. Naslednji avtobus mi je peljal komaj čez pol ure, tako da sem v šoli zamudila prve tri ure. Kot nalašč sem prišla na četrto uro, uro slovenščine. Profesor Miha je preveril prisotnost. Opazil je, da sem manjkala prve tri ure. Pričakovala sem, da me bo začel spraševati, zakaj sem manjkala, a me je na moje presenečenje le pogledal z igrivim nasmeškom.

Sledila je malica. Usedla sem se k Lei. Pridružil se nama je še Jernej. Opazila sem, da smo se ujeli in se zaradi tega med odmori največ družimo. "A si slišala, kaj je tista mala z rdečo majico govorila o tebi?" me je vprašala Lea. Začudeno sem jo pogledala. Nadaljevala je: "Da ji gre na živce, da se delaš glavno in nekaj takega." Vedela sem, da bodo v razredu tudi koklje, a nisem pomislila, da bodo z obrekovanjem začele tako kmalu. "Ženska ima probleme sama s sabo," je rekel Jernej. "Vedno se najde kdo, ki začne z obrekovanjem," sem rekla in se delala, da me ni ganilo, čeprav me je skrbelo, da se je že drugi teden na šoli začelo sovraštvo. Obrnila sem in si na skrivaj ogledala to punco. Imela je črne lase, segajoče do ramen. Bila je precej okrogla, kar je še posebej poudarila oprijeta rdeča majica. Ko se je obrnila, sem opazila njen zdolgočasen in zabuhel obraz. Videlo se je, da ima veliko problemov. Takoj mi je postalo jasno, zakaj me je obrekovala. Ljudje, ki grdo govorijo o tebi, z besedami, ki ti jih namenijo, v resnici opišejo sebe.
Lea se je začela šaliti na račun hrane in takoj sem postala boljše volje.

Naslednje štiri ure so minile, kot bi mignil. Na koncu zadnje ure sem sošolce še enkrat spomnila, da se naj zberejo v telovadnici. "A žurka po tem še drži?" je s kričečim glasom vprašal sošolec. "Seveda!" sem rekla in se odpravila proti telovadnici. Takoj ko sem vstopila, sem zagledala profesorja Miho, ki je že delil navodila sošolcem, ki so prišli pred mano. Ko sem stopila do njega se mi je prijazno nasmehnil in rekel: "Super si organizirala! Veliko nas je in vidim, da še prihajajo, tako, da bomo hitro končali." V odgovor sem se mu nasmehnila. Rekel mi je, da naj grem pomagat pri napisih na steni. Takoj zatem je začel navodila deliti še ostalim sošolcem. Ponosna sem bila na to, da je zaradi mene prišlo pomagat toliko sošolcev.

Stala sem na lestvi in skupaj s še tremi sošolci na steno pritrjevala posamezne črke, ki so tvorile napis 'Zvezde gimnazije'. Medtem sem premišljevala o tem, kaj se govori o Mihu. Da je čuden. Da se naj ne zapletam z njim. Grozno sem bila radovedna. Odločila sem se, da bom naslednji dan poklicala prijatelje, se jim opravičila za svoj izpad v parku in jih prosila, naj mi povedo vse podrobnosti. Če bo treba, se jim bom tudi zlagala, da mi Miha več ni všeč. Ko sem pomislila na to, sem skoraj padla iz lestve.

Z delom smo končali. Le še nekaj sošolcev je popravljalo zadnje malenkosti. Miha se je vsem zahvalil za pomoč in nas pohvalil, da smo bili odlični tim. Pogledal me je in rekel da misli, da imam tudi jaz nekaj za povedati. Nasmehnila sem se in naznanila, da sledi zabava v bližnjem lokalu. Slišali so se glasovi sreče. "Tudi vi ste vabljeni, profesor!" sem rekla Mihu.
07. avgust 2014
u138476
u138476
next
07. avgust 2014
u168683
u168683
next
07. avgust 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani