next
31. julij 2014
Next
31. julij 2014
u138476
u138476
next
31. julij 2014
neeext *w* omg kak popouno fak *-*
31. julij 2014
neext!
31. julij 2014
u172325
u172325
Next
31. julij 2014
u176976
u176976
Pika me je pogledala: "Raje se ne zapletaj s tem moškim." Presenečeno sem jo pogledala: "Zakaj?" Sklonila je glavo. Pogledala sem ostala dva. Takrat sta tudi ona dva sklonila glave. Postalo mi je dovolj. Vstala sem in z besom povedala: "Ali nismo prijatelji? Si prijatelji ne povedo vsega?" Tjaša me je zgrabila za roko in me potegnila navzdol: "Usedi se, smo tvoji prijatelji." Usedla sem se ter čakala, da bo kdo kaj povedal. "Ta tvoj profesor je... čudak. Vsaj tako pravijo," je rekel Boštjan. "Kdo tako pravi?" sem ga vprašala."Tako se govori," je nadaljevala Tjaša, "saj veš, kako hitro se govorice širijo. In v vsaki govorici je nekaj resnice." Spet sem se razburila: "Zakaj naj bi bil čuden? A samo zaradi govoric verjamete v to? A ne razmišljate s svojo glavo? Najprej ga spoznajte in po tem ga obrekujte!" "Ti pa ga zelo poznaš," je cinično rekel Boštjan in dodal: "Cela dva dni!" Vstala sem in zakričala: "Bolje ga že poznam, kot vi trije, ki niti na isto šolo ne hodite!" Tjaša me je prijela za roko in mi rekla: "Vsi nas gledajo, pomiri se." Svojo roko sem iztrgala iz njene in rekla: "Grem jaz domov." Obrnila sem se ter odkorakala. Za sabo sem slišala Boštjanov glas: "Daj no, petek je! Ne moreš tako hitro oditi domov!" Za mano je pritekla Pika, me zgrabila za ramo in mi povedala: "Mateja, oprosti, če smo te kakor koli užalili. Samo dobro ti hočemo. Zaljubljena si in nas nočeš poslušati! Naj te ljubezen ne zavede. Poleg vsega pa, tvoj učitelj je! Daj no, pridi zdaj nazaj k nam." Opazila sem, da mi tečejo solze. Rekla sem ji: "Samo domov si želim," in odkorakala. Zdaj me več nihče ni ustavljal. Vedela sem, da o Matjažu vedo več, kot so mi povedali. To sem čutila.

Vse do ponedeljka sem doma poležavala. Na telefonske klice nisem odgovarjala. Prijala sta mi mir in tišina. Tudi v šoli sem bila z mislimi drugje. Vse do ure slovenščine. Matjaža sem ves čas opazovala. Vedno, ko me je pogledal, sem umaknila pogled, da ne bi bilo preveč očitno. Samo to, da sem ga gledala, me je neverjetno osrečevalo. Na koncu ure me je poklical k sebi.
01. avgust 2014
u172325
u172325
next
01. avgust 2014
u176073
u176073
neeeext
01. avgust 2014
next
01. avgust 2014
Next
01. avgust 2014
neext
01. avgust 2014
Neext
02. avgust 2014
Neeeeeeeeeeeeeexxxxxxxttttttt!!!!
02. avgust 2014
Next + nova bralka
02. avgust 2014
u172777
u172777
neext
02. avgust 2014
u175899
u175899
next
02. avgust 2014
neeeext + noova bralka
tooooop je;**<33
02. avgust 2014
next
02. avgust 2014
u138476
u138476
next
02. avgust 2014
Next
03. avgust 2014
u176976
u176976
Prihaja naslednji del. Opozorila bi vas na mojo napako: Profesorju je ime Miha, po pomoti pa sem ga med pisanjem preimenovala v Matjaža, tako da se opravičujem za napako. In hvala uporabnici *му_ℓσνє*, da me je opozorila.
...................................................................................

"In kako gre zbiranje sošolcev, ki bodo pomagali pri pripravi odra?" me je vprašal, ko so že vsi zapustili učilnico. Na to sem popolnoma pozabila. Nikogar še nisem vprašala, če bi sodeloval. Vendar nisem želela izpasti neuporabno, zato sem si izmislila: "Pet sošolcev je že potrdilo. Še več jih bom poskusila dobiti pri naslednji uri." "No, super, čim več jih bo, tem bolje," je povedal in dodal: "Zapiši si njihove telefonske številke, da jih boš lahko obveščala." "Sem si jih že," sem se zlagala. Upala sem samo, da me ne bo prosil za seznam. Na moje olajšanje je samo povedal: "Saj ti si že prava organizatorica!" Nasmehnila sem se. Če mi ne bi bilo neprijetno, ker sem se zlagala, bi mi ta kompliment veliko pomenil. Obljubila sem mu, da mu bom prinesla seznam prostovoljcev in odšla iz učilnice.

Vstopila sem v razred, k zadnji uri tistega dne. Glasba. Moj najljubši predmet v osnovni šoli. Upala sem, da bo tudi tukaj, na gimnaziji zanimiv. Takoj, ko je vstopila profesorica, sem odšla do nje. Prosila sem jo za minuto časa, da dijakom sporočim vse pomembno za pripravo odra. S prijaznim nasmehom mi je prikimala ter naznanila vsem v razredu, da imam pomembno novico. Postavila sem se pred tablo in povedala sošolcem: V četrtek se bo, kot ste že verjetno videli na panoju na hodniku, odvijalo tekmovanje zvezd. Naš razred je določen, da pomaga pri pripravi odra in vsega ostalega. Vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati, mi prosim na tale list, ki sem ga vam dala okoli, napišite ime in mobi številko. Seveda bodo prisotne tudi nagrade za trud, tako da se splača sodelovati." Na svoj govor sem bila ponosna. Še sama sebe bi prepričala, da se udeležim priprav. "Pa to je obvezno?" Je vprašala neka sošolka, ki sem jo prvič videla. Odgovorila sem: "Ni obvezno, bi se pa spodobilo, da se udeležimo v čim večjem številu, poleg vsega pa je zagotovljeno, da se bomo super imeli in si za nagrado privoščili se en žur po končanem delu." Opazila sem, da sem s tem stavkom zadela na koš. Vsi po vrsti so se začeli vpisovati. "Daj hitro sem, jaz bom tudi! Glavno, da bo žur!" se je slišalo. Vpisali se niso le nekateri sošolci, ki so delovali zelo sramežljivo. List sem dobila nazaj in se usedla na svoje mesto. Vpisalo se je 26 sošolcev. Pomislila sem, da je to preveč. Vendar sem se spomnila, da mi je Miha rekel, da bo super, če nas bo čim več. Ponosna sem bila na svojo taktiko. Ponudiš jim žur in takoj so vsi za.

Ko se je ura končala, sem prva stekla iz učilnice, direktno do Mihovega kabineta. Vstopila sem. "Prinesla sem seznam," sem mu rekla.
03. avgust 2014
neext
03. avgust 2014
next
03. avgust 2014
u172777
u172777
Next
03. avgust 2014
u175899
u175899
neext
03. avgust 2014
Next
03. avgust 2014
u138476
u138476
next
03. avgust 2014
u172325
u172325
next
03. avgust 2014
u177303
u177303
next
04. avgust 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani