Zadnji trenutki VAŠEGA življenja

Tu je obljubljeni Next...komi sm se pripravla do tega, da sem ga napisala...ker imam trenutno toliko problemov z vsem, da nočte vedt....
********************
12.del
********************
Ramon je sedel na stolu ter razmišljal kaj naj počne. Zakrulilo mu je v želodcu. >>Pomislil je, Ane še nebo kmalu nazaj, zato lahko gre kaj pojest v kakšno restavracijo.<< Stopil je iz hiše, ter se odpravil peš do najbližje restavracije. Kmalu je to obžaloval, sa je hodil več kot eno uro, do majhne trgovinice, kjer si je kupil zajtrk potem pa se je začel vračati. Ponovno se je znašel na temačnem dovozu. Sprehodil se je do krvavega madeža. Ponovno ga je zvilo v želodcu. Strmel je predse, nakar je vgotovil. Nekaj manjka. Sveče ni bilo nikjer. Zavzdihnil je. Vrjetno ga hoče Ana le zastrašiti...ali pač?
Stopil je do vrat, takrat se je šele spomnil, da jih je pozabil zakleniti. Tako ali tako pa ni imel ključa. Napotil se je v dnevno sobo. Kaj za *!?**? Je bilo tam!
********************
Pričakoval je smrekico. Mogoče čudno pobarvano. A v nobenem primeru pa ni pričakoval, da bo sredi sobe stal zelen Kawasaki. Okoli njega pa so bile ovitr barvne lučke. Nekaj za njim je zaropotalo. Tam je stala Ana s škatlo okraskov, za božično drevo. A niso bili tipični okraski. Bili so v obliki nenavadnih križev, krst, kosti, nagrobnikov in podobno. >>Ana, mislim, da so lučke povsem dovolj.<< ji je rekel. Ona pa je le razumevajoče prikimala, se obrnila na peti, ter okraske odnesla. Pomislil je, vsaj toliko se je potrudila, da je motor zelene barve, ne pa rdeče...
Odšel je v kuhinjo. Kmalu za njim se je pojavila tam tudi Ana. Njeni nepočesani lasje so štrleli v vse strani. Na bledem obrazu so iztopale krvavo rdeče ustnice, ter temni podočnjaki. Na sebi je imela črne raztrgane kavbojke ter črno majico z okostnjakom. Na mestu, kjer je imel Ramon občutek, da jo je videl krvaveti je počivala usnjena zapestnica. Okoli vratu je imela verižico z žiletko. Pogledal je njen obraz. Žalostno je strmela predse. V spodnji ustnici se je lesketal majhen srebrn piercing. Ta pa ni bil edini. Imela jih je polno. V obrvi, v učesu...saj sam ni vedel kje še. V službi jih ni nikoli nosila. Obrnila se je. Pogled se mu je ustavil na ramenu. Na njem je bila tetovaža z napisom AI29. Ko bi vedel kaj to pomeni. >>Ta ženska je tako skrivnostna<< je pomislil.
Spomnil se je. Božič je! >>Ana, kaj ko bi imela kaj božične glasbe?<< mu je všlo iz ust. Nasmehnila se mu je. Iz police je vzela cd. Vstavila ga je v radio. Namesto božične glasbe je zaslišal kitaristični solo. Zavzdihnil je. Ana kot Ana. Očitno bo moral cel božič poslušati božične pesmi v metal izvedbi. Ozrl se je po kuhinji. Ana je ponovno zginila! Zbegano je stekel do dnevne sobe, kjer jo je videl sedeč na kavču gledati ugasnjeno televijo. Dovol je imel tega njenega izginjanja. >>Ana kaj je s tabo!? Kar naprej izginjaš. Enkrat skočiš skozi okno in uideš, drugič mi zbežiš iz avta...kaj se dogaja s tabo?<< v trenutku ko je izgovoril te besede ga je prevzel slab občutek. Ana pa je še naprej strmela v ugašnjen zaslon televizije. Čez nekaj časa je spregovorila: >>Nevem kdaj si me videl skočito skozi okno in oditi. Sama tega nikoli nisem storila. Glede tiste vožnje z motoristom pa sem odšla le na koncert.<< nezaupljivo jo je pogledal. >>Čigav?<< ni odnehal Ramon. >> Blood Angels...ni ravno znan bend. Imajo pa dobro glasbo.<< skomignila je z rameni. Ramon je razumevajoče prikimal. Ana pa je sama pri sebi razmišljala: >> Ramon mi vse vrjame. Sploh neve, da ta bend ne obstaja. Kako bo razočaran, ko me bo bolje spoznal. Če me sploh bo.<<
********************
Preostanek večera je Ana brala knjigo Ramon pa gledal televizijo. Ob 6h zvečer je Ana izginila. Po stopnicah se je odpravila v sobo št. 29. Narahlo je zaprla vrata, ter se odpravila v kopalnico. Slekla se je do spodnjega perila, ter se pogledala v ogledalo. Zrla je v svojo bledo podobo. Odstranila si je vse piercinge. Ni več zdržala. Zlomila se je. >>Je bilo sploh prav, da je Ramon tu?<< se je spraševala. Debele solze so ji spolzele po licih medtem, ko je razmišljala o svoji preteklosti. Ni se morala več zadrževati. Odprla je majhno črno škatlico, ter iz nje vzela žiletko. Hiter poteg po dlani in pritekla je topla kri. Ponovila je še nekajkrat, nato pa odšla pod tuš.
Oblekla si je svojo pižamo, ter mokre lase počesala. Odprla je vrata kopalnice, ter se odpravila do slike nad posteljo. Premaknila jo je, ter odklenila sef za njo. Iz njega je potegnila dnevnik. Hitro je zapisala nekaj besed in ga zaprla. Zaklenila je sef, ter se usedla na svojo posteljo. Zrla je v temo. Čutila je, kako ji iz svežih ran kapljajo drobne kapljice krvi. Zavzdihnila je. Prevzel jo je majhen občutek krivde.
Ramon se je zbegano oziral po sobi, šele zdaj je dojel, da Ane ni!
********************
Kak se vam zdi?
Zakaj mislite, da se Ana tako čudno obnaša?

Nnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttt
Mogoce zato ker ji gre Ramon tko zlo na živce?

ANBKMSIMS MS VSTIH NI GHDSI CJESE MZ FSE VN JHFZKZ ANDN EFSUIZ kaj to pomeni ker men nea prije to kaj si gore napisala

Evo tuki je Next...zdele sm par dni razmišljala o tem če bi sploh še pisala...res je zlo lepo ko starši vohunijo za tabo...in dobr vem, da stvari, ki jih bom v nextih napisala ne bi odobravala...SO WHAT...sej zato sm si tut spremenila ime...če bota pa tole slučajno prebrala...se pa kr lepo zmigajta dol pa pejta brat kej druzga!
Aja pa še neki...nerabim družinskega terapevta, čeprav to onadva očitn mislta...sej nism tak nora ali pač...
********************
13.del
********************
4.35 zbudila se je. Spet. Zavzdihnila je. Očitno nikoli nebo moralo spati toliko časa kot 'normalni' ljudje. Z dlanjo si je obrisala čelo. S težkimi koraki se je odpravila do kopalnice. Hitro se je slekla, ter stopila pod tuš. Hladna voda je ohladila njeno vroče telo. Začela je trezno razmišljati. Zaprla je vodo, ter se ogrnila v črno brisačo. Hitro je naredila nekaj lahkotnih korakov ter iz omare povlekla nekaj oblačil. Saj ji je bilo povsem vseno kaj. Malce ji je zdrsnilo na mokrih tleh, a se je hitro ujela. Nase je povlekla spodnje perilo. Zazrla se je v eno izmed sten v kopalnici, ter trikrat tapnila po ploščici. Odprla so se majhna vrata. Za njimi pa se je skrivala kar lepa količina orožja. Vzela je dve manjši pištoli, ter komplet nabojev. Okoli pasa si je ovila tanek bel pas, z enim samim žepom. Nazadnje je vzela še bodalo, ter si ga spravila v pas. Zatem si je oblekla hlače in nogavice. Zastrmela se je v mrtvaško belo žensko v ogledalu. Kako se je spremenila. Ponovno je zavzdihnila, ter si oblekla majico in usnjeno jakno. Nekaj kaplic prfuma je kanila na svoj vrat in zapestje, ki pa jo je ob tem močno zaskelelo. Na hitro si je počesala lase, ter si konice prevlekla z zeleno maskaro. >>Še nekaj črnih ličil, je pomislila. << telefon ji je zavibriral. Prestrelila ga je z jeznim pogledom. Odprla je spotočilo, ter ga prebrala.
********************
Dem: Ann, naujno te rabimo!
Saj vem, da imaš dolgo pot do Sicilije...a nujno je!
Ps. g. Cole je mrtev.
********************
Na obrazu se ji je narisal droben nasmešek. En idijot manj je pomislila.
Iz omare je vzela nogavice in bulerje. Odprla je okno. Bosa se je povzpela na nadstrešek, ter zaprla okno. Na tla je vrgla bulerje, sama pa je splezala na drevo, ki je stalo poleg. Odrinila se je in priletela na sneg. Trznila je ob stiku z njim. Mraz je preletel njeno telo. Bosa je stekla v gozd. Z jeznim pogledom je ošinila svečo. Spet je ugasnila. V tem trenutku res ni imela namena zamenjati svečo. Po nekaj korakih je mraz ni več motil. Znašla se je na majhni jasi sredi gozda. Stekla je do velike črne plastične vreče, ter jo odgrnila. Pod njo je bila črna Honda. Objela je motor. Kmalu potem se je obula, ter se odpeljala...
********************
Zazrl se je v temo. Televizija je oddajala majhno količino razpršene svetlobe. Okoli njega je bila gosta tema. Nakar je zaslišal hrumrnje motorja. >>Katiri norec pa se vozi tako zgodaj okoli? << je potiho zamomljal. Ane ni bilo v sobi. Začel jo je klicati, a brez vspeha. >>Mogoče še spi<< je pomislil. A radovednost, ga je preveč mučila. Potiho je stopal po stopnicah. Zazrl se je v vrata na koncu hodnika. Ni vedel zakaj, a zdela so se mu prava. Pritisnil je na kljuko. V temi je poskušal razločiti obrise človeške postave. Stopil je korak naprej. Na vlažnih tleh mu je zdrsnilo. Priletel je na tla, ter se udaril ob rob nekaj trdega. Začutil je topo bolečino, nato pa se je onezavestil.
********************
Uživala je v vožnji. Njeni lasje so plapolali v vetru, ter se ji lepili na obraz. Pohodila je plin. Hotela je še hitreje. Bližala se je še zadnjemu ovinku. Ura je bila že 8 zvečer. Večerni hlad je ohladil njeno telo. Zapeljala je v stransko ulico. V temi se je komaj razločno videl obris postave na strehi. V trenutku ko je zapeljala je bila postava že pri njej. Približno 167cm veliko dekletce. Njeni prej dolgi oranžni lasje so bili postriženi, na levi strani pa je bila zabrita. Oranžne lase so ji ob robovih krasili vijoličasti prameni. Smehljala se je. >>Demetria<< je zaklicala Ana. Dekle se je rahlo spačilo. >>Samo Dem Ann<< ji je odgovorila. Ana je pokimala. >>In zakaj sem morala priti sem? Saj se sezona še ni začela. Prihranila bi mi vsaj 3h vožnje. << ji je Ana rahlo vžaljeno odgovorila. Demetri se je na obrazu narisal nasmešek. >>Sprejeta sem!<< je vsa navdušena zaklicala. >>Saj sem vedela, zato pa si si postrigla lase, ter si dala nekaj tetovaž...<< je Ana z nasmeškom nadaljevala. Dekletce je zardelo, ter čez svojo dlan potegnila majico. Malce jo je še bilo sram, zaradi tetovaže. Šele takrat se je zavedala, zakaj je sploh prišla. Iz torbe je potegnila majhen listič, ter ga podala Ani. >>Vse piše << je dejala nato pa se obrnila na peti in odšla. >>Pazi nase! Šele 16 let imaš! << je Ana zaklicala za njo. A ni bila prepričana, da jo je slišala. Stopila je do svoje črne Honde, ter se odpeljala nazaj. Po 12h urah se je vstavila v svoji vili, v bližini Mugella. Tam je prenočila.
********************
Kak se vam zdi?
Kako bo Ramon Ani pojasnil kaj je delav v njeni sobi oziroma, Ana Ramonu kje je bila?

Neeeext

THE_END HERE hvala za opozorilo...ko sm tipkala sm hitela in sm naredila nekaj pravopisnih napak... pravilna šifra je: ANBKMSIMS MS VSTIH NI GHDSJ CJFSE. MZ, FSE VN JHFKZ VNDI EFSUIZ.

Neext
Ful dobr

okej morm nadoknadit da preberem vse hahahha Next pa upam da bom čim prej

Evo...tuki je Next posvečam ga the_*death* sej bo hitr vedla zakaj...
********************
14.del
********************
Počasi se je zbujal iz omotice. Težko je dihal. Zrak je bil soparen in rahlo zatohel. Šlo mu je na bruhanje. V glavi ga je zbadalo. Ozrl se je po prostoru. V temi ni videl izhoda. Pod sabo je imel les, enako nad sabo. Zazrl se je v temne obrise krste. >>Je res mrtev? Se mu to samo dozdeva? Je že pod zemljo?<< si je mislil. Naslonil se je nazaj na les, ki je potihoma zaškripal. Ostri sunek bolečine je omrtvičil njegovo telo. Zameglilo se mu je pred očmi, nato se je ponovno onezavestil. Da, zdaj je vedel kako so se počutili vsi mrtveci. Utesnjeni v majhno krsto, povno zatohlega zraka. In kmalu so morali začeti vohati lastno razpadajoče meso. Nič kaj lep konec. A taka je vsoda nas vseh.
********************
Zdanilo se je. Ana je vstala, ter stekla po stopnicah svoje vile. Ni se ozerala po njej. Mudilo se ji je. Hotela je odpeljati vsaj še kakšen krog po pisti, preden bodo začeli s testiranjem vozniki SBKja(super bike). Pdprla je vrata ter stopila ven, na sveže jutro. Sončni žarki so osvetlili njeno telo. Zaloputnila je vrata ter jih zaklenila. Honda jo je že čakala. V naglem hitenju ni opazila dveh senc, ki sta stali za njo. Takrat je zasličala sarkastičen glas: >>gdič. Grande, kako lepo vas je ponovno videti! Saj veste, da je konec vašega skrivanja. Čas je, da se predate.<< Ana se je zbegano obrnila. Osebi je še predobro poznala. Bila sta ena redkih ki sta preživela lov nanjo. Vedela je, da Italija ni več varna zanjo. A ni imela izbire. Še vedno ni dešifrirala dnevnikov. Bolj ko je brala mamine dnevnike, bolj se ji je dozdevalo, da se je ukvrajala res s čudnimi stvarmi. Zazrla se je višjega rjavookega moškega. Prisiljeno se je smehljal. >>Oh Lars...<< je spregovorila v sarkastičnem tonu. >>Toliko namigov sem vama dala, vidva idiota pa sta potrebovala toliko časa, da sta odkrila mojo vilo. A, da vaju razočaram. Dnevnikov nimam. In nikoli jih nisem imela. Obstoj je lažen. Zato me lahko brez premisleka ubijeta.<< nedolžno se je nasmehnila. Malce manjši moški v sivi obleki, po imenu Jack je vanjo nameril pištolo. Lars pa je le odkimal. >>Lažeš!<< se je zadrl. Ana pa je še vedno čakala, ter brezčutno strmela vanj. >>Odpeljiva jo!<< je jezno zagodrnjal Lars. Oba sta se zavedala, da brez šefovega dovoljenja temu dekletu nesmeta skriviti niti lasu. Hotel je živo. Sam jo je hotel mučiti, nato pa ubiti. Lars in Jack pa sta bila le dve figuri, kot mnogi drugi, ki so jo poskušali ujeti. Jack je Ano prijel za roko, ter jo začel vleči za sabo. Ustavila sta se pred črno limuzino z zatemnjenimi stekli. Potisnil jo je noter. Zazrl se je v Larsa, ki je še vedno stal pri vili, ter okoli nje polival bencin. A gledal je predolgo. Še preden se je zavedal, je Ana ovila svoje dolge roke okoli njegovega vratu. Začel se je daviti. Zmanjkovalo mu je kisika. Začutil je ostro bolečino, nato pa zagledal manjši nož, ki mu ga je črnolaska potegnila iz vratu. Sapnik mu je počasi zalila kri. Zadavil se je z lasno krvjo. Lars je zaslišal krik. Obrnil se je. >>Kaj je spet s tem nesposobnežem?<< je razdražemo zamomljal. Stopil je do limuzine. Po nekaj metrih je zagledal kri in mrtvega Jacka. >>Odloži pištolo! In ne obračaj se!<< je zaslišal glas za sabo. Dvomeče se je oprijel pištole. Vedel je, da ga nebo pustila živega. Ni čakala. V tistem trenutku se je zaslišal strel. Iz Larsove glave je začela kaplajti kri. Ana je zavzdihnila. Spet dve trupli na njenem vrtu. Vzela je telefon ter začela tipkati številko, nato pa pritisnila tipko kliči.
********************
Telefon je nekajkrat zazvonil, nato pa je zaslišala zaspan moški glas.
A: >>Joe! Kje si ti? Že celo večnost te nisem videla!<<
J: >>Hey Ann. Dobro veš, da od kar je moja Debby noseča ne delam več tu.<<
A: >>Res, kakšna škoda...hm...kaj pa misliš, da bi Debby naredila, če bi zvedela kdo si v resnici? Misliš, da tega nebi naredila? Čustva so zame le pojem.<< potihem se je zahahljala.
J: potiho je izrekel >>Prav.<< počakal na naslov nato pa prekinil. Ni se več dobro spomnil kje je spoznal to dekle. Vrjetno na študiju patologije. A za razliko od njega je ona uspela. On pa je delav v mrtvašnici, ter upepeljeval Anine žrtve. Ki jih sploh ni bilo malo... Spomini so mu odtavali na študenska leta. Vedno resna črnolaska, nekaj let mlajša kot on, z velikimi in vedno začudenimi zelenimi očmi. Stanovala je blizu njega. Kmalu sta postala prijatelja in to zelo dobra. Nekega dne pa ga je klicala. Čez nekaj minut se je pojavila pred njegovimi vrati z velikim kovčkom. V njem je bilo truplo. Rekla, da ga je našla na pokopališču. Vrjel ji je. Dokler nekega dne ni prepoznal obraza svojega sošolca. Kljub prebarvanim lasem in obrazu polnemu modric ga je prepoznal. Ustrašil se je in jo hotel prijaviti policiji. Ko pa je klical policijo se mu je javila ona. Na izbiro mu je dala smrt ali pa pomoč njej. Ni mu preostalo drugega. Večkrat ga je presenetila s klici, naj se znebi kakšnega trupla. In ko je začel delati v mrtvašnici so te klici postali vse pogostejši. Nekega dne pa ga je presenetila s klicem v katerem je hotela, naj na varno spravi neko dekle. In tako je spoznal Debby. A bal se je, da bo izvedela resnico. Obljubil ji je, da bo po rojstvu otroka zapustil mrtvašnico...a ni vedel, če bi mu Ana to sploh dovolila. Zavedal se je, da mu Ana veliko plačuje za odvažanje trupel. Ostal bi brez lepega dobička.
********************
S pogledom je preletela trupli in limuzino. Zadovolno se je nasmehnila. Odnesla jo je brez ene same praske. Tiho je stekla do svoje Honde. S pogledom je premerila uro. Ni imela veliko časa. Čez 45 minut se začnejo testiranja SBK. Sedla je na motor, ter pohodila plin. V 15 minutah je stala na cesti. Motor je bil parkiran v nizki travi. Mesta kjer so bila poleti polja je zdaj prekrivala tanka plast snega. Povzpela se je čez polje. Majhna blatna stezica je bila polna odtisov. Začela se je uspenjati. Čez nekaj minut se je znašla na makedamski poti. Stekla je po njej do asvalta. Po nekaj minutah je stala pred vhodom. Nikogar ni bilo. Bila je že prepozna. Hitro je preplezala vrata ter stekla proti pisti. Saj tam so jo tako ali tako vsi poznali. Vedela je, da ji noben nebo nič rekel. Stekla je navzdol po hribu, do ograje. Poiskala je vhod, ter preskočila siv zid. Na obeh straneh je ozko pot omejeval zid. Preplezala je še drugi zid, ter stekla na start. Dirkači so bili še vedno v svojih boksih. Sama pa se je sprehodila po startno-ciljni ravnini. V to drikališče se je zaljubila že ko ga je prvič videla. Dirkači so en za drugim vozili iz svojih boksov. >>Čas je, da grem.<< je pomislila. Stekla je nazaj ter s pogledom vjela start. Nasmeh ji je zlezel čez obraz.
********************
Čez nekaj minut je že sedela na svojem preljubem motorju ter se peljala proti domu. Lasje so ji valovili v vetru. >>Ob dveh popoldan bo že doma, na varnem.<< je pomislila. Zavzdihnila je, ter pohodila plin.
********************
Kak se vam zdi?

Great! Next!

Neeeext

Se opravičujem ko tok cajta nism pisala...sam zdele mam velik dela...čez počitnice pa pride velik nextov...pa ta ni tak dolg, ker nimam ravno velik časa...pa se opravičujem za pravopisne napake, saj ga nisem imela časa pregledati.
********************
Vožnja je minila, a njene misli se niso ohladile. Zakaj jo ponovno poskušajo ubiti? Ni ji in ni šlo v glavo. Ob veliki tabli za Pavio se je ustavila. Zavila je po gozdni poti v daljavo. Po 15 min se je vstavila. Hladen veter ji je mršil lase. Vdihnila je svež zrak. Bila je na majhni jasi ob studencu. Vsedla se je ter sproščeno zadihala. Nekaj časa je vživala v naravi, nato pa je iz žepa potegnila škatlico cigaretov. Previdno je izvlekla prvega, ter ga prižgala. Vdihnila je, nato pa izdihnila oblaček dima. Misli so ji odtavale k njenim osnovnešolskim dnem. No ja...kolikor jih je bilo...preskočila je nekaj razredov, zamenjala nekaj šol...ko je živela pri stricu v Firencah je obiskovala 7razred. Bila je drugačna. Vedno v črnem s črnimi lasmi in bledo poltjo. Imela je odličen spomin, zato si je zapomnila vso snov z vsemi podrobnosti vred. Bila pa je tudi talent za matematiko. To so ji ostali učenci močno zamerili. Vsak dan je poslušala žaljivke. Vsak odmor je sedela v temačnem kotu, ter brala knjige. Nekega zimskega jutra je vstopila v šolo. Jezno se je napotila do omaric. Torbo je odvrgla v kot. Tedaj je nekdo stopil za njo, ter jo objel. Vedela je, kdo je to. V jezi se je obrnila. Kljub temu, da je bil fant za njo glavo večji, ga je podrla na tla. Iz žepa je potegnila nož, ter mu prerezala vrat. Tisti dan so jo izlkučili kot psihično nenormalno osebo. Stric jo je poslav v študenski dom v Milano. Tam je naredila izpite, ter začela obiskovati gimnazijo. Ves čas pa je morala ščititi svojo temno preteklost. Po dveh letih gimnazije so jo izključili, saj je imela poskus umora svojih sostanovalk, ter požiga sobe. Pri 16 je začela študij prava. Delo jo je zanimalo a hkrati dolgočasilo. Zato je hkrati začela delati tudi na policiji. Po trehetih je diplomirala, saj zanjo sploh ni bilo več neobdelane snovi. Na podelitvi diplom je neopazno zažgala šolsko knižnico, krivca pa še zdaj niso odkrili. Pri 19 je imela redno delo na policiji, hkrati pa je študirala matematiko študij je zaključila po enem letu, saj je bila izključena zaradi dovmnevnega preprodajanja drog, kljub temu pa je leto kasneje diplomirala iz matematike. Po diplomi matematike je začela študirati patologijo, ki pa jo je po dveh letih uspešno zaključila. (Na sumu so jo imeli le 3 umorov in 2 požigov, ter 7 poizkusov zastrupitve s strupom za podgane, ki so ga našli v čaju). Včasih se je spraševala, kako so tako sumljivo dekle sploh sprejeli na policiji. Mogoče, ker niso videli njene datoteke. Kljub njenim trem imenom je v času šolanja uporabljala ime Marie Westbrook, saj njen pravi priimek ni bilo varno uporabljati. Po zaključitvi se je preimenovala v Ano, tako so jo tudi po večini vsi poznali. Kartoteko Marie Westbrook je uničila. Kartoteka Ane Westbrook pa je bila prazna. Pogosto se je čudila, če nihče ni pogrešal kartotek, ki so izginile zgolj čez noč. Izdihnila je dim, ter se zasmejala preveč zaupljivim policistom. Telefon je zavibriral. Pomislila je, da je Ramon končno vgotovil a sporočilo ni bilo njegovo. Odprla ga je ter se srepo zstrmela vanj.
Pisalo je: OPAZUJEM TE! TI SI NASLEDNJA!
Zavzdihnila je. Do ni bila prva prejeta grožnja. Neznanec ji je že več mesecev pošiljal sporočila iz neznane številke. Namesto številke so se vedno prikazali XXX.
Cigareti ogorek je vrgla na tla, ter ga nežno pohodila. Potem pa se je odpravila k svojem motorju. Sedla je na motor ter se odpeljala. Vračala se je domov, ter upala, da tam najde Ramonovo truplo. Ugotavljala je vse možnosti, kako bi se lahko nevede ubiv. Lahko bi odprl katiro od sob 22 ali pa se zastrupil z vegetrjansko hrano. Vse tri ideje so ji bile zelo všeč. Na obras ji je zlezel rahel nasmeh. Pohodila je plin ter se odpeljala iz gozdne jase.
********************
Stala je na pomolu ter zrla v daljavo. Svetlo rjavi kodri so ji valovili v vetru. Še tesneje se je ovila v svoj rdeč plašč. Zazrla se je v svoje bleščeče belo krilo, ter si ga nežno popravila. Več ur je že čakala novinarko. Ali pa je bila vse mogoče le potegavščina. Zrla je v sončni zahod. Sonce je že skoraj zašlo in ob obali so se začele prižigati luči. Veter je zapihal, ter razmršil njene kodre. Nakar je zagledala. Žensko srednjih let. Ni ji delovala podobna novinarki. V temi ni ločila barve las, a bili so zelo neurejeni. Po licu je imela razmazano malo šminke. Zlobno se je smehljala. Stopala je proti njej v temno modrem plašču močnejšega kroja. Šele takrat ji je postalo jasno, da je ženska dokaj obilna. Zavohala je vonj po alkoholu in cigaretih. Vrjetno ni prava je pomislila. Zaslišala je glas:>>Pozdravljeni gospa! Se opravičujem za zamudo. Torej ste res vi! Nisem pričakovala, da ste še živi! Vesela sem, da sem vas našla! V svojem avtomobilu sem pozabila blog. Bi me prosim pospremili tja? In ne bojte se, le malce sem prehlajena.<<. Z odporom je prikimala. Glas ji ni deloval pretirano ženstveni, a je vseno sledila. Prišli sta do belega kombija. Novinarka je odprla vrata. Presenečeno se je zastmela v prostor. Notri je bil stol, lepilo, vrvi, noži in podobno. Hotela je zakričati, a jo je močna roka ustavila. Začutila je topo bolečino v glavi nato pa je sledila le tema.
********************
Pripeljala se je domov. Odprla je vrata ter začela klicati Ramona. Ni dobila odgovora. >>Super, mrtev je<< je pomislila, ter se nasmehnila. Potihem je stopala po stopnicah v svojo sobo. Vrata so bila odprta. Zgrabila jo je panika. Planila je v sobo ter ostala brez besed nad tem, kar je videla.
********************
Kdo mislite, da je Ani poslal sporočilo?
Zakaj mislite, da nihče ni vgotovil za Anino temno preteklost?
Mogoče koga sumite, da je morilec?

Neeeext Neeext Neeext

Next bdw sm fant drgac pa tnx za posvecn Next