Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
u198831
Odločila sem se,da bom začela pisat še eno zgodbo. Posvečam jo: Zali,Maši,Todori,Anji in Nuši. Ve ste krive,da sem jo začela pisat. Ste super punce,ki sem jih spoznala. Zahvala gre pa predvsen tebi Eva,ker si mela ves čas žiuce za moje zgodbice,grozliuke in trilerje 
********************
Moja zgodba nebo nobena romantična drama ipd... Ampak triler. Usaj upam,da mi bo uspelo. Berite sam tisti z dobrim želodcem.
Ps. DarkVampire samo zate bo tu obilo patologov.
********************
Uvod
********************
Sprehajal se je po ulici,ter izbiral naslednjo žrtev. Bo pijana rjavolaska v rdečem krilu?
Ni se mu zdela prava. Ni iskal te. Takrat jo je zagledal. Naslednjo žrtev.
********************
Bo za brat?
********************
Moja zgodba nebo nobena romantična drama ipd... Ampak triler. Usaj upam,da mi bo uspelo. Berite sam tisti z dobrim želodcem.
Ps. DarkVampire samo zate bo tu obilo patologov.
********************
Uvod
********************
Sprehajal se je po ulici,ter izbiral naslednjo žrtev. Bo pijana rjavolaska v rdečem krilu?
Ni se mu zdela prava. Ni iskal te. Takrat jo je zagledal. Naslednjo žrtev.
********************
Bo za brat?
03. november 2015
u199826
ufff jes ni romantična drama hahahah okej napisala si sam neki povedi.. ampak men je že hudo hahahah
okej napisala si sam neki povedi.. ampak men je že hudo hahahah
03. november 2015
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!
03. november 2015
u198831
Tukile je zdele 1.del...upam,da vam bo ušeč...
********************
1.del
Ta del,je posvečen vsem bralce...predvsem pa tebi Zala...samo zate sem si izmislila poseben začetek...vem,da sovražiš če se začnejo na ulici ali v mestu...
********************
Ramon Johnson je rahlo dremal v svoji postelji. Sončni žarki so mu greli stopala,ki niso bila pokrita z koutrom. Bil je izredno dobre volje. Bila je sobota in ni mu bilo treba iti v službo. Takrat je zaslišal piskanje. Odsotno je telefon vrgel v steno. Le gdo ga spet kliče.
5.min kasneje...
Zaslišal je zvočno sporočilo. Glas je bil ženski nič kaj prijazen. Glasilo se je tako:Ramon!!!!! Imaš natanko 10minut,da se prikažeš u naši upravi. Drugače bom prišla...še preden bi se poved nadaljevala je izključil zvok. Le kaj se gre Ana. Saj je Sobota! Ana je bila njegova policiska partnerica. Zanimivo dekle. Ko je začel,delati na policiji je bila ona že tam. Od 16 leta je že delala za policijo. Zdaj ima 24 let. Izkazala se je za izredno pametno dekle in je zato obidkovala le 4 razrede v osnovni šoli. Hitro je doštudirala. Raje ne omenjamo njenih številnih priznanj in diplom. Več o njej pa ni vedel. Vedno o uprašanjih o družini,njenem življenju,ljubezni...se je zaprla vase.
Pogledal je na telefon. 150 neodgovorjenih klicev! Ok.potem je pa res kaj nujnega. Počsi se je oblekel in se peš odpravil v službo. Do tam je imel le 5 min hoje. Sonce je lepo pripekalo. Najraje bi ostal še malo zunaj in se sončil.
Končno je prispel. Ustopil je,pokazal tajnici izkaznico ter se odpravil v upravo. Ta je bila v 3.nadstropju. Počasi se je stopal po stopnicah. Ana ga je z jeznim pogledom čakala pred vrati. Le kaj mu bo rekla. Njeni črni gosti lasje so bili spleteni v dolgo kito,ki ji je segala skoraj do kolen. Ja res je imela dolge lase. Na sebi ni imela nobenega ličila. Oblečena je bila v črno usnjeno jakno. Izpod nje se je videla krajša črna majca. Na sebi je imela tesno oprijete čene kavbojke in obute črne usnjene škornje z 5cm pete. Sicer ni vedel,zakaj nosi pete. Že tako je bila višja več kot povprečna ženska. Visoka je bila kar 180cm. Učasih,ga je zato prov zlobno zbadala. Ni si moral pomagati. Od nje je biu pač manjši za 2 cm.
Pogledav jo je. Namignila mu je naj stopi u pisarno. Sedil ji je.
********************
Mnenje?
********************
1.del
Ta del,je posvečen vsem bralce...predvsem pa tebi Zala...samo zate sem si izmislila poseben začetek...vem,da sovražiš če se začnejo na ulici ali v mestu...
********************
Ramon Johnson je rahlo dremal v svoji postelji. Sončni žarki so mu greli stopala,ki niso bila pokrita z koutrom. Bil je izredno dobre volje. Bila je sobota in ni mu bilo treba iti v službo. Takrat je zaslišal piskanje. Odsotno je telefon vrgel v steno. Le gdo ga spet kliče.
5.min kasneje...
Zaslišal je zvočno sporočilo. Glas je bil ženski nič kaj prijazen. Glasilo se je tako:Ramon!!!!! Imaš natanko 10minut,da se prikažeš u naši upravi. Drugače bom prišla...še preden bi se poved nadaljevala je izključil zvok. Le kaj se gre Ana. Saj je Sobota! Ana je bila njegova policiska partnerica. Zanimivo dekle. Ko je začel,delati na policiji je bila ona že tam. Od 16 leta je že delala za policijo. Zdaj ima 24 let. Izkazala se je za izredno pametno dekle in je zato obidkovala le 4 razrede v osnovni šoli. Hitro je doštudirala. Raje ne omenjamo njenih številnih priznanj in diplom. Več o njej pa ni vedel. Vedno o uprašanjih o družini,njenem življenju,ljubezni...se je zaprla vase.
Pogledal je na telefon. 150 neodgovorjenih klicev! Ok.potem je pa res kaj nujnega. Počsi se je oblekel in se peš odpravil v službo. Do tam je imel le 5 min hoje. Sonce je lepo pripekalo. Najraje bi ostal še malo zunaj in se sončil.
Končno je prispel. Ustopil je,pokazal tajnici izkaznico ter se odpravil v upravo. Ta je bila v 3.nadstropju. Počasi se je stopal po stopnicah. Ana ga je z jeznim pogledom čakala pred vrati. Le kaj mu bo rekla. Njeni črni gosti lasje so bili spleteni v dolgo kito,ki ji je segala skoraj do kolen. Ja res je imela dolge lase. Na sebi ni imela nobenega ličila. Oblečena je bila v črno usnjeno jakno. Izpod nje se je videla krajša črna majca. Na sebi je imela tesno oprijete čene kavbojke in obute črne usnjene škornje z 5cm pete. Sicer ni vedel,zakaj nosi pete. Že tako je bila višja več kot povprečna ženska. Visoka je bila kar 180cm. Učasih,ga je zato prov zlobno zbadala. Ni si moral pomagati. Od nje je biu pač manjši za 2 cm.
Pogledav jo je. Namignila mu je naj stopi u pisarno. Sedil ji je.
********************
Mnenje?
04. november 2015
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!
04. november 2015
u199826
ušeč mi je 
samo malo napakic... pred vsakim ločilom je presledek, ne pozabi
next!
samo malo napakic... pred vsakim ločilom je presledek, ne pozabinext!
04. november 2015
u198831
Tukaj je nadaljevanje...hvala vsem ki berete
Ta next je posvečen Nuši. Upam,da ti bo ušeč
********************
2.del
********************
Ramon je Ani počasi sledil v pisarno. Tam ju je že čakal Newell Alvarnez. Vodja oddelka za brutalne umore in serijske morilce. Bil je že starejši gospod. Imel je kratke sive lase,ki so mu prosto padali čez čelo. Temne oči so se mu skrivale za debelimi okvirji očal. Na njegovem starem zgubanem obrazu so se videli sledovi zmede in jeze. Sedel je na svojem stolu ter pil kavo. Ana je neslišno stopila ter se usedla na levi stol. Očitno sta že imela skupni sestanek. Bila je bila Newellova desna roka. To so vsi vedeli. Tako kot so tudi vedeli,da ga bo nasledila. Čeprav si noben ni predstavljav ženske na tem mestu.
Ni bila tipično dekle. Že zaradi kupa predsodkov in diskriminacije žensk si je zelo težko izborila mesto v njihovem oddelku. Na začetku so jo sodelavci težko sprejeli. To je bil na nek način moški oddelek. Zaradi visokega fizičnega napora in pogostega srečanja z morilci na štiri oči niso hoteli zaposlovati žensk. Dokler seveda ni prišla ona.
Ramon se je usedel na desni stol ter pričakujoče pogledal Newella. Newell ju je premiril z resnim pogledom potem pa začel pripovedovati. Morilec,ki ni moril že 8 let se je vrnil. Našli smo novo žrtev po dolgem premoru. Najbolje,da si bosta odšla ogledati prizorišče. Takrat se je ozrel k Ramonu in začel govoriti...Ko je bilo Ani komaj 8 let,je ta morilec umoril njene starše. Do 16 leta je živela pri stricu. Ko pa je začela delati na našem oddelku se je iz Firenc morala preseliti v okolico Milana. Morilec pa ji je sledil. Vedno je pobijal njene najbližje,dokler 27.4. na njen 17 rojstni dan,ni pustil pisma v katerm je zapisal,da se kesa svojih napak in da bo končal svoje bedno življenje. A očitno ni storil tega. Ramon je presenečeno obstal. Vedel je,da je Ana v otroštvu zgubila starše...nikoli pa si ni predstavljal,da so bili umorjeni. Pogledal jo je,kot bi hotel reči: 'vedno bom ob tebi'.
Kapetan jima je kmalu dal naslov in odpravila sta se.
Med potjo pa je Ana začela pripovedovati svojo zgodbo.
********************
Anina zgodba:
********************
Petek,13.5. ob 1.29 sem se zbudila. Nekaj časa sem gledala v strop,dokler me ni premagala žeja. Potihem sem se odpravila po stopnicah. Tiho sem stopala u kuhinjo. Hotela sem prižgati luč a sem se bala,da se bo zbudila mama. Zadnje čase je pogosto spala na kavču,vsakič ko sta se z očetom skregala. Stekla sem v kuhinjo,vzela kozarec si natočila malo vode,ter popila. Počasi sem se vračala nazaj v dnevno sobo. Zazdelo se mi je,da sem v kotu videla postavo. Prestrašno sem stekla ter stopila v neko lužico. Vrjetno je mama polila čaj ali kaj podobnega. Z vso hitrostjo sem stekla v sobo ter se začela prepričevati,da sem si vse le domišljala. Nisem morala zaspati. Mesec mi je svetil skozi okno. Tisto noč sem zelo slabo spala. Zbudila sem se ob 5.55.
Odpravila sem se dol v kuhinjo pripravit zajtrk za mamo. Oče vrjetno spet ni prišel domov. Ko sem stopala po stopnicah sem zavohala čuden vonj. Po nečem skisanem ali gnilem. Pritekla sem v dnevno sobo ter se zadrla MAMA!
Prizor pred mano me je ovil v žalost. Okamenela sem. Po nekaj minutah sem se začela dreti kot nora,naj mi pride kdo pomagat. Starejša soseda je pklicala policijo,ki pa je kmalu prišla.
A imela sem veliko časa,da sem si podrobno ogledala prizor. Na kavču je negibno ležalo telo moje matere. Bila je gola. A njeno telo!
Na njem ni bilo kože. Morilec je z natančnimi kirurškimi rezi odtranil njeno kožo. Na njenem tkivu so se zbirale muhe. Prostor je smrdel po limoni in morski soli. To pa še ni bilo vse. Okoli kavča so bili v krogu razporejeni majhni kosi mojega očeta. Zloženi so bili na neko čudno podlago. Materino kožo!
Sililo me je na bruhanje. Šele takrat sem se zavedala,da stojim v mlakuži krvi. Zaslišala sem tuljenje siren. Policisti so udrli v poslopje ter priteki k meni. V hipu so onemeli. Takrat sem dojela,kaj so gledali. Na steni je bilo z krvjo napisano: ŠE SREČA,DA NISI PRIŽGALA LUČI. To je bilo zame preveč omeglela sem.
********************
Ramon jo je nezaupljivo gledal. Vse je tudi njega šokiralo,kljub temu,da Ana sploh ni govorila podrobnosti.
Zavila sta. Le še 10km ju je ločilo,do,naslednjega prizorišča zločina.
Preostanek poti sta preživela v tišini.
********************
Mnenje?
Kakšna mislite,da je bila obdukcija umora Aninih staršev?
Kako mislite,da je bila umorjena naslednja žrtev?
Naj opisujem umore bolj podrobno?
Ta next je posvečen Nuši. Upam,da ti bo ušeč
********************
2.del
********************
Ramon je Ani počasi sledil v pisarno. Tam ju je že čakal Newell Alvarnez. Vodja oddelka za brutalne umore in serijske morilce. Bil je že starejši gospod. Imel je kratke sive lase,ki so mu prosto padali čez čelo. Temne oči so se mu skrivale za debelimi okvirji očal. Na njegovem starem zgubanem obrazu so se videli sledovi zmede in jeze. Sedel je na svojem stolu ter pil kavo. Ana je neslišno stopila ter se usedla na levi stol. Očitno sta že imela skupni sestanek. Bila je bila Newellova desna roka. To so vsi vedeli. Tako kot so tudi vedeli,da ga bo nasledila. Čeprav si noben ni predstavljav ženske na tem mestu.
Ni bila tipično dekle. Že zaradi kupa predsodkov in diskriminacije žensk si je zelo težko izborila mesto v njihovem oddelku. Na začetku so jo sodelavci težko sprejeli. To je bil na nek način moški oddelek. Zaradi visokega fizičnega napora in pogostega srečanja z morilci na štiri oči niso hoteli zaposlovati žensk. Dokler seveda ni prišla ona.
Ramon se je usedel na desni stol ter pričakujoče pogledal Newella. Newell ju je premiril z resnim pogledom potem pa začel pripovedovati. Morilec,ki ni moril že 8 let se je vrnil. Našli smo novo žrtev po dolgem premoru. Najbolje,da si bosta odšla ogledati prizorišče. Takrat se je ozrel k Ramonu in začel govoriti...Ko je bilo Ani komaj 8 let,je ta morilec umoril njene starše. Do 16 leta je živela pri stricu. Ko pa je začela delati na našem oddelku se je iz Firenc morala preseliti v okolico Milana. Morilec pa ji je sledil. Vedno je pobijal njene najbližje,dokler 27.4. na njen 17 rojstni dan,ni pustil pisma v katerm je zapisal,da se kesa svojih napak in da bo končal svoje bedno življenje. A očitno ni storil tega. Ramon je presenečeno obstal. Vedel je,da je Ana v otroštvu zgubila starše...nikoli pa si ni predstavljal,da so bili umorjeni. Pogledal jo je,kot bi hotel reči: 'vedno bom ob tebi'.
Kapetan jima je kmalu dal naslov in odpravila sta se.
Med potjo pa je Ana začela pripovedovati svojo zgodbo.
********************
Anina zgodba:
********************
Petek,13.5. ob 1.29 sem se zbudila. Nekaj časa sem gledala v strop,dokler me ni premagala žeja. Potihem sem se odpravila po stopnicah. Tiho sem stopala u kuhinjo. Hotela sem prižgati luč a sem se bala,da se bo zbudila mama. Zadnje čase je pogosto spala na kavču,vsakič ko sta se z očetom skregala. Stekla sem v kuhinjo,vzela kozarec si natočila malo vode,ter popila. Počasi sem se vračala nazaj v dnevno sobo. Zazdelo se mi je,da sem v kotu videla postavo. Prestrašno sem stekla ter stopila v neko lužico. Vrjetno je mama polila čaj ali kaj podobnega. Z vso hitrostjo sem stekla v sobo ter se začela prepričevati,da sem si vse le domišljala. Nisem morala zaspati. Mesec mi je svetil skozi okno. Tisto noč sem zelo slabo spala. Zbudila sem se ob 5.55.
Odpravila sem se dol v kuhinjo pripravit zajtrk za mamo. Oče vrjetno spet ni prišel domov. Ko sem stopala po stopnicah sem zavohala čuden vonj. Po nečem skisanem ali gnilem. Pritekla sem v dnevno sobo ter se zadrla MAMA!
Prizor pred mano me je ovil v žalost. Okamenela sem. Po nekaj minutah sem se začela dreti kot nora,naj mi pride kdo pomagat. Starejša soseda je pklicala policijo,ki pa je kmalu prišla.
A imela sem veliko časa,da sem si podrobno ogledala prizor. Na kavču je negibno ležalo telo moje matere. Bila je gola. A njeno telo!
Na njem ni bilo kože. Morilec je z natančnimi kirurškimi rezi odtranil njeno kožo. Na njenem tkivu so se zbirale muhe. Prostor je smrdel po limoni in morski soli. To pa še ni bilo vse. Okoli kavča so bili v krogu razporejeni majhni kosi mojega očeta. Zloženi so bili na neko čudno podlago. Materino kožo!
Sililo me je na bruhanje. Šele takrat sem se zavedala,da stojim v mlakuži krvi. Zaslišala sem tuljenje siren. Policisti so udrli v poslopje ter priteki k meni. V hipu so onemeli. Takrat sem dojela,kaj so gledali. Na steni je bilo z krvjo napisano: ŠE SREČA,DA NISI PRIŽGALA LUČI. To je bilo zame preveč omeglela sem.
********************
Ramon jo je nezaupljivo gledal. Vse je tudi njega šokiralo,kljub temu,da Ana sploh ni govorila podrobnosti.
Zavila sta. Le še 10km ju je ločilo,do,naslednjega prizorišča zločina.
Preostanek poti sta preživela v tišini.
********************
Mnenje?
Kakšna mislite,da je bila obdukcija umora Aninih staršev?
Kako mislite,da je bila umorjena naslednja žrtev?
Naj opisujem umore bolj podrobno?
12. november 2015
u198831
Nadaljevanje bom pa napisala enkart med vikendom...
12. november 2015
u199774
OMFG!!!!!! NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!
12. november 2015
ni slabo men je všeč
težko rečem
na enak način sam da đe leše zloženo kolko sm bral zglea kot da ma morilec rad estetiko trupel.
ma lahko bi da bi se lepše razbrala kaj se je dogajalo
težko rečem
na enak način sam da đe leše zloženo kolko sm bral zglea kot da ma morilec rad estetiko trupel.
ma lahko bi da bi se lepše razbrala kaj se je dogajalo
12. november 2015
u198831
Ja zahvalt se je treba temle super puncam,ki sem jih spoznala v Kostanjevici...one so mi dale ze ideje...
13. november 2015
u198831
Vrjetn pride jutr...
13. november 2015
u198831
Evo z enodnevno zamudo zarad pogreba...
Ta next je posvečen Teodori,ker ima kmalu rojstni dan
********************
3.del
********************
Iz središča Milana sta se končno pripeljala do ulice Via Zama,39. Ramon je previdno zapeljav v dovoz. Tam je bilo parkiranih že veliko policijskih avtomobilov. Stopila sta iz avta ter se odpravila do rumenega traku,ki je bil napeljan okoli hiše. Mlajšemu policistu sta pokazala svoji znački,ter prestopila trak. Stopala sta po stopnicah. Notri sta ju že čakala dva policista in skupina forenzikov. Eden izmed forenzikov je stopil naprej,jima podal roke,ter se predtavil kot Valerio Cole. Visok je bil približno 183 cm. Prištel bi mu kakšnih 33 let. Kratki rjavi lasje so bili premočeni od potu. Peljav ju je na kraj umora. Truplo so našli v kopalnici,oz. koščke trupla. V tišini so stopali po stopnicah v zgornje nadstropje. Ko so prispeli v nadstropje jima je dal zaščitno opremo. Zatem pa sta se Ramon in Ana odpravila v kopalnico. Prostor je bil majhen in vlažen. Smrdel je po gnilem. Ana je prižgala luč. Umor,ki sta ga videla je Ramona skoraj pripravil do bruhanja. Bele stene kopalnice so bile prepleskane z krvjo. Dobesedno,zgledalo je,kot bi morilec svojo žrtev zmlel in iz nje izdelav barvo. Takrat se je ozrl v kopalno kad. V njej je bila gosta snov prepojena s krvjo. Komaj se je še zadrževal. Ana je stopila k kadi ter začela recitirati svojo teorijo. Morilec je vrjetno žrtev pripeljav v kopalnico potem pa jo je z neznanim predmetom dobesedno spremenil k gosto kašo,ter z njo prepleskal stene kopalnice. Za več podrobnosti pa bo potrebno počakati še nekaj dni. Takrat je Ramon zagledav. Z gnusom je Ani pokazal kaj je našel. V kotu je ležal električni kuhinjski nož. Zraven njega pa palični mešalnik. Nezaupljivo je uprašal Ano,če je sploh mogoče,da bi morilec žrtev razrežal z električnim kuhinjskim nožem,potem pa truplo zmiksal z paličnim mešalnikom. Ana pa je le skomignila z rameni. Takrat je v kopalnico ponovno prišel Valerio Cole. Zanimalo,ga je če bo gdo od niju čaj ali pa mogoče kozarec vode. Ko se je vračal s skodelico kave za Ano mu je Ramon jezno prišepnil na uho:'ona je moja!' Potem pa mu dal vedeti,daj čim prej zgine vn iz kopalnice. Nekaj časa sta si še ogledovala umor potem pa je Ana skoraj zavreščala. Slišal jo je,kako potihem kolne. Obrnil se je k njej takrat pa videl na kaj je kazala. V gmoti je plaval le en celi del. Dlan. Vrjetno je bila ženska. Bila je zelo lepo negovana. Nohti pa so bili nalakirani z upadljivim zelenim lakom. Na spodnji strani dlani pa je bila izrezana številka 27. V njej se je začel zbirati bes. Nedvomno je šlo za istega morilca. A to je bilo za Ramona preveč odpravil se je v dnevno sobo k ostalim policistom ter Ano pustil samo s ostanki trupla.
********************
Bo ok?
Kak se vam zdi?
Pa se opravičujem za pravopisne napake,če so slučajno kakšne.
Ta next je posvečen Teodori,ker ima kmalu rojstni dan
********************
3.del
********************
Iz središča Milana sta se končno pripeljala do ulice Via Zama,39. Ramon je previdno zapeljav v dovoz. Tam je bilo parkiranih že veliko policijskih avtomobilov. Stopila sta iz avta ter se odpravila do rumenega traku,ki je bil napeljan okoli hiše. Mlajšemu policistu sta pokazala svoji znački,ter prestopila trak. Stopala sta po stopnicah. Notri sta ju že čakala dva policista in skupina forenzikov. Eden izmed forenzikov je stopil naprej,jima podal roke,ter se predtavil kot Valerio Cole. Visok je bil približno 183 cm. Prištel bi mu kakšnih 33 let. Kratki rjavi lasje so bili premočeni od potu. Peljav ju je na kraj umora. Truplo so našli v kopalnici,oz. koščke trupla. V tišini so stopali po stopnicah v zgornje nadstropje. Ko so prispeli v nadstropje jima je dal zaščitno opremo. Zatem pa sta se Ramon in Ana odpravila v kopalnico. Prostor je bil majhen in vlažen. Smrdel je po gnilem. Ana je prižgala luč. Umor,ki sta ga videla je Ramona skoraj pripravil do bruhanja. Bele stene kopalnice so bile prepleskane z krvjo. Dobesedno,zgledalo je,kot bi morilec svojo žrtev zmlel in iz nje izdelav barvo. Takrat se je ozrl v kopalno kad. V njej je bila gosta snov prepojena s krvjo. Komaj se je še zadrževal. Ana je stopila k kadi ter začela recitirati svojo teorijo. Morilec je vrjetno žrtev pripeljav v kopalnico potem pa jo je z neznanim predmetom dobesedno spremenil k gosto kašo,ter z njo prepleskal stene kopalnice. Za več podrobnosti pa bo potrebno počakati še nekaj dni. Takrat je Ramon zagledav. Z gnusom je Ani pokazal kaj je našel. V kotu je ležal električni kuhinjski nož. Zraven njega pa palični mešalnik. Nezaupljivo je uprašal Ano,če je sploh mogoče,da bi morilec žrtev razrežal z električnim kuhinjskim nožem,potem pa truplo zmiksal z paličnim mešalnikom. Ana pa je le skomignila z rameni. Takrat je v kopalnico ponovno prišel Valerio Cole. Zanimalo,ga je če bo gdo od niju čaj ali pa mogoče kozarec vode. Ko se je vračal s skodelico kave za Ano mu je Ramon jezno prišepnil na uho:'ona je moja!' Potem pa mu dal vedeti,daj čim prej zgine vn iz kopalnice. Nekaj časa sta si še ogledovala umor potem pa je Ana skoraj zavreščala. Slišal jo je,kako potihem kolne. Obrnil se je k njej takrat pa videl na kaj je kazala. V gmoti je plaval le en celi del. Dlan. Vrjetno je bila ženska. Bila je zelo lepo negovana. Nohti pa so bili nalakirani z upadljivim zelenim lakom. Na spodnji strani dlani pa je bila izrezana številka 27. V njej se je začel zbirati bes. Nedvomno je šlo za istega morilca. A to je bilo za Ramona preveč odpravil se je v dnevno sobo k ostalim policistom ter Ano pustil samo s ostanki trupla.
********************
Bo ok?
Kak se vam zdi?
Pa se opravičujem za pravopisne napake,če so slučajno kakšne.
15. november 2015
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!
OMG TI HOČEŠ DA BRUHAM!!!!
OMG TI HOČEŠ DA BRUHAM!!!!
15. november 2015
u202183
Omg....zakon....všeč mi je....ne samo všeč obožujem to zgodbo *___*
15. november 2015
nice
zaka bi bruhala neki navadni umor sicer še zaj ne kapiram kak bi lahko razrezo truplo z električnim nožkom in jo zmikso z paličnim mešalnikom. amapk ok. zakon je res bi mogla nadaljevat čim prej.
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxtttttttttt
zaka bi bruhala neki navadni umor sicer še zaj ne kapiram kak bi lahko razrezo truplo z električnim nožkom in jo zmikso z paličnim mešalnikom. amapk ok. zakon je res bi mogla nadaljevat čim prej.
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxtttttttttt
15. november 2015
u198831
Sej podrobnosti bo pokazala obdukcija v naslednjem delu...
16. november 2015
u198831
Nasvet...tisti,ki imate občutljiv želodec raj spustite ta del.
Ta next je posvečen Maši. Sej če bo prebrala bo tak hitr ugotovila zakaj...
********************
4.del
********************
Ana je še vedno strmela v truplo. Ni morala povezati vseh dejavnikov umora. Kaj je morilec naredil s kostmi? Dvomila je,da jih je razrezal na tako drobne koščke,da bi bili neopazni v gmoti krvi in koščkov telesa žrtve. Takrat se je spomnila. Kaj pa je storil z glavo? Vsekakor je ni moral razrezati ter jo preprosto zmiksati z paličnim mešalnikom. In kaj je storil z lasmi? Razen,če je bila žrtev plešasta. Kar pa je močno dvomila. Pogledala je v strop iz katirega so še vedno kapljale kaplice krvi. Na stenah so se zelo dobro videli strdki kože in tkiv,ki jih je morilec zmiksal. Res je moral biti psihopat. Ali pa umetnik,da se je lotil pleskat kopalnico z zmiksano žrtvijo. Ogledovala si je prostor ter iskala namig. Kakršn koli. Umorov ni povezovala le številka 27,vedno je bil ob umoru še namig zanjo. Vsaj mislila je tako. Vedno je te namige opazila le ona. Večkrat se je zato spraševala ali na njihovem oddelku zaposljujejo totalne idiote ali pa samo napol slepe ljudi. Ozrla se je v gmoto. Na njej se je že nabirala skorja strjene krvi. Truplo so začele napadati muhe. No ja...če bi se temu sploh lahko reklo truplo. Takrat je zagledala nekaj kar se ji je zdelo podobno namigu. Odrezana daln je priplavala na površje. Na njej se je še vedno svetil zelen lak. Ne,da bi premišljevala je prijela dlan ter si jo ogledala. Spomnila se je na Ramona,ki bi zdaj zagotovo bruhal,če še ni. Opazila je. Palec in kazalec sta bila pobarvana z drugačnim odtenkom kot pa ostali prsti. Odprla je omarico,ki je bila v kopalnici nad lijakom. Pred njo je bilo vsaj 100 različnih zelenih odtenkov lakov. Počasi je začela primerjati odtenke,da bi ugotovila katire je imela žrtev na sebi. Takrat je našla prvi odtenek. Bil je svetlo zelen. Obrnila je stekleničo ter si ogledala številko,ki je bila napisana zadaj 04. Razmišljala je kaj bi lahko pomenila. Ker ni imela nobenih pametnih idej se je lotila iskati naprej. Dokler ni našla naslednjega odtenka. Le malce temnejši od 04. Obrnila je stekleničko,nakar jo je prevzela groza. Na hrbtni strani je bila zapisana številka 27. Zgol naključje ali namirno izzivanje. 27.04. Anin rojstni dan. Nekaj časa je presenečeno zrla v steklenički,dokler ni zaslišala Ramonovih krikov iz prvega nadstropja. Drl se je kot,da ravnokar vidi morilca.
********************
Hitro je stekla po stopnicah. V naglici je dlan pustila kar na lijaku z vsemi laki vred. Pritekla je v spodnje nadstropje in medtem skoraj podrla enega izmed forenzikov. V kotu dnevne sobe je stal Ramon. V roki je imel nekaj podobno okvirju. Stopila je k njemu. Prizor jo je šokiral. Na sliki so stali trije ljudje. Na desni je stal visok moški z temno zelenimi očmi Oblečen je bil v črno usnjeno jakno. Pod njo se je svetila rdeča majica,napisa pa se ni videlo. Oblečen je bil v ozke črne kavbojke ter obut v sive superge. V rokah je držav pločevinko piva. Na levi strani je bila le za nekaj centimetrov nižja ženska. Na sebi je imela rdečo majico. Podobno kot moški na desni. Na majici je z velikimi belimi črkami pisalo: DUCATI. Pod napisom pa je bila modra številka 27. Na sebi je imela še kratke usnjene črne hlače ter obute vrjetno že zelo stare bulerje. Njeni temni črni lasje so ji padali prek ramen. Bili so pravo naspritje las moškega na desni,ki je imel kratke rjave skodrane lase. Na sredini pa je stala manjša in rahlo okrogla ženska. Oblečena je bila v rožnato majčko in zelene kratke hlače. Obuta pa je bila v visoke vijolične pete. Smehljala se je. Njeni vetli lasje so se že rahlo zravnali,očitno je imela umetno nakodrane. Anin pogled pa je predvsem pritegnila barva nohtov. Florestenčno zelena.
********************
Ana je kar strmela v sliko. Ni in ni morala odmakniti pogleda od nje,dokler je Ramon ni zmotil s svojim uprašanjem. Zanimalo,ga je če sta to njena starša,bila sta ji zelo podobna
Le rahlo je prikimala. Potem pa je začel blebletati o številki 27 in kje so bili. Čez nekaj časa je utihnil. Na njegova uprašanja je ogovorila Ana.
********************
Vse skupaj je čisto preprosto. Glede na rdečo majico,napis Ducati in številko 27 je bila moja mama navijačica Caseya Stonerja. In po pločevinki piva sodeč so na Češkem. Se pravi v drikališču v Brnu.
********************
Ramon je le debelo gledal. Od kod Ana toliko ve o tem. Ko sta si ogledal večina prizorišča sta se odpravila. Ramon je pohitel ter se usedel,na voznikov sedež. Takrat je zagledal Ano kako se pogovarja z glevnim forenzikom Valeriom Colom. Podal ji je nekaj belega,vrjetno vizitko,potem pa je prišla do avta,ter se usedla vanj.
Napadel ga je val ljubosumja.
********************
Mnenje?
Ta next je posvečen Maši. Sej če bo prebrala bo tak hitr ugotovila zakaj...
********************
4.del
********************
Ana je še vedno strmela v truplo. Ni morala povezati vseh dejavnikov umora. Kaj je morilec naredil s kostmi? Dvomila je,da jih je razrezal na tako drobne koščke,da bi bili neopazni v gmoti krvi in koščkov telesa žrtve. Takrat se je spomnila. Kaj pa je storil z glavo? Vsekakor je ni moral razrezati ter jo preprosto zmiksati z paličnim mešalnikom. In kaj je storil z lasmi? Razen,če je bila žrtev plešasta. Kar pa je močno dvomila. Pogledala je v strop iz katirega so še vedno kapljale kaplice krvi. Na stenah so se zelo dobro videli strdki kože in tkiv,ki jih je morilec zmiksal. Res je moral biti psihopat. Ali pa umetnik,da se je lotil pleskat kopalnico z zmiksano žrtvijo. Ogledovala si je prostor ter iskala namig. Kakršn koli. Umorov ni povezovala le številka 27,vedno je bil ob umoru še namig zanjo. Vsaj mislila je tako. Vedno je te namige opazila le ona. Večkrat se je zato spraševala ali na njihovem oddelku zaposljujejo totalne idiote ali pa samo napol slepe ljudi. Ozrla se je v gmoto. Na njej se je že nabirala skorja strjene krvi. Truplo so začele napadati muhe. No ja...če bi se temu sploh lahko reklo truplo. Takrat je zagledala nekaj kar se ji je zdelo podobno namigu. Odrezana daln je priplavala na površje. Na njej se je še vedno svetil zelen lak. Ne,da bi premišljevala je prijela dlan ter si jo ogledala. Spomnila se je na Ramona,ki bi zdaj zagotovo bruhal,če še ni. Opazila je. Palec in kazalec sta bila pobarvana z drugačnim odtenkom kot pa ostali prsti. Odprla je omarico,ki je bila v kopalnici nad lijakom. Pred njo je bilo vsaj 100 različnih zelenih odtenkov lakov. Počasi je začela primerjati odtenke,da bi ugotovila katire je imela žrtev na sebi. Takrat je našla prvi odtenek. Bil je svetlo zelen. Obrnila je stekleničo ter si ogledala številko,ki je bila napisana zadaj 04. Razmišljala je kaj bi lahko pomenila. Ker ni imela nobenih pametnih idej se je lotila iskati naprej. Dokler ni našla naslednjega odtenka. Le malce temnejši od 04. Obrnila je stekleničko,nakar jo je prevzela groza. Na hrbtni strani je bila zapisana številka 27. Zgol naključje ali namirno izzivanje. 27.04. Anin rojstni dan. Nekaj časa je presenečeno zrla v steklenički,dokler ni zaslišala Ramonovih krikov iz prvega nadstropja. Drl se je kot,da ravnokar vidi morilca.
********************
Hitro je stekla po stopnicah. V naglici je dlan pustila kar na lijaku z vsemi laki vred. Pritekla je v spodnje nadstropje in medtem skoraj podrla enega izmed forenzikov. V kotu dnevne sobe je stal Ramon. V roki je imel nekaj podobno okvirju. Stopila je k njemu. Prizor jo je šokiral. Na sliki so stali trije ljudje. Na desni je stal visok moški z temno zelenimi očmi Oblečen je bil v črno usnjeno jakno. Pod njo se je svetila rdeča majica,napisa pa se ni videlo. Oblečen je bil v ozke črne kavbojke ter obut v sive superge. V rokah je držav pločevinko piva. Na levi strani je bila le za nekaj centimetrov nižja ženska. Na sebi je imela rdečo majico. Podobno kot moški na desni. Na majici je z velikimi belimi črkami pisalo: DUCATI. Pod napisom pa je bila modra številka 27. Na sebi je imela še kratke usnjene črne hlače ter obute vrjetno že zelo stare bulerje. Njeni temni črni lasje so ji padali prek ramen. Bili so pravo naspritje las moškega na desni,ki je imel kratke rjave skodrane lase. Na sredini pa je stala manjša in rahlo okrogla ženska. Oblečena je bila v rožnato majčko in zelene kratke hlače. Obuta pa je bila v visoke vijolične pete. Smehljala se je. Njeni vetli lasje so se že rahlo zravnali,očitno je imela umetno nakodrane. Anin pogled pa je predvsem pritegnila barva nohtov. Florestenčno zelena.
********************
Ana je kar strmela v sliko. Ni in ni morala odmakniti pogleda od nje,dokler je Ramon ni zmotil s svojim uprašanjem. Zanimalo,ga je če sta to njena starša,bila sta ji zelo podobna
Le rahlo je prikimala. Potem pa je začel blebletati o številki 27 in kje so bili. Čez nekaj časa je utihnil. Na njegova uprašanja je ogovorila Ana.
********************
Vse skupaj je čisto preprosto. Glede na rdečo majico,napis Ducati in številko 27 je bila moja mama navijačica Caseya Stonerja. In po pločevinki piva sodeč so na Češkem. Se pravi v drikališču v Brnu.
********************
Ramon je le debelo gledal. Od kod Ana toliko ve o tem. Ko sta si ogledal večina prizorišča sta se odpravila. Ramon je pohitel ter se usedel,na voznikov sedež. Takrat je zagledal Ano kako se pogovarja z glevnim forenzikom Valeriom Colom. Podal ji je nekaj belega,vrjetno vizitko,potem pa je prišla do avta,ter se usedla vanj.
Napadel ga je val ljubosumja.
********************
Mnenje?
19. november 2015