next
14. junij 2011
u50067
u50067
next!
14. junij 2011
u51714
u51714
Neext!
16. junij 2011
next
16. junij 2011
"ne bom pustila, da me spremenijo neznanci." sem se pritoževala. "tudi jaz sem moral pustiti." je rekel, videla sem, da je svoje delo obžaloval. "zaljubil sem se v Miley, ki je takrat delala tam...ona me je spremenila." je povedal z nekaj obotavljanja. "kaj?!v njo si bil?!" sem zakričala. "ja, a tako ali tako sem nato spoznal tebe. no, čez kakšnih tristo let." je rekel in se zasmejal.
"star si tristo let?" sem spet zakričala. "324 let, če sem natančen." je rekel in me objel okoli pasu. "sploh se ti ne vidi." sem se zasmejala in ga cmoknila na lice.
"komaj čakam, da bom jaz tako stara." sem rekla, nato pa odrvela iz sobe.
Tim se je že čez sekundo prikazal pri meni. "in ti si se kar odločila?" je vprašal presenečeno. "lahko, da boš to obžalovala." je še dodal. "ne verjamem, vse bi storila, da bi bila s tabo in ti mi tega ne boš preprečil." sem poskušala reči resno, a ni mi uspevalo, bruhnila sem v smeh.
"no, potem pa kar gremo." je rekel in me potegnil za roko. "si nor?! kaj pa bodo drugi rekli?" sem zaskrbljeno vprašala. "sploh ne bodo opazili. verjemi." je dejal in odhitel do avta, jaz pa za njim...
next?
19. junij 2011
u51714
u51714
nexttt
19. junij 2011
nextiiiii
19. junij 2011
next
19. junij 2011
next
19. junij 2011
u42947
u42947
next
19. junij 2011
u50067
u50067
next!
21. junij 2011
next
22. junij 2011
"in kako bova prišla na letalo?" sem vprašala, ko sva že stala na letališču. "danes ne bova dobila kart, naslednji let pa je šele jutri popoldan." sem se pritoževala. "prepusti to meni." se je nasmehnil Tim in me povlekel za roko.
šel je kar mimo varnostnikov, naravnost na hodnik, ki je vodil na letalo. "in kaj je zdaj to?" sem presenečeno vprašala. "naj ostane skrivnost." se je zasmejal, jaz pa sem ga rahlo boksnila v rebro in rekla:" si pa res nesramen." pri tem sem se zasmejala.
"vem." se je zasmejal tudi on.
"in kako dolgo še?" sem nestrpno spraševala vsake pol ure. Tim pa je vsakič dejal:" ne dolgo." se nasmehnil in me poljubil.
po kar nekaj urah me je premagal spanec. sanjala sem o tem kako sem postala dampirka in kako bi lahko vso večnost preživela s Timom. iz teh lepih sanj pa me je prebudil ravno njegov glas:"zbudi se prispeli smo." "končno." sem rekla nekoliko čemerno.
hitro sva se odpravila iz letala proti središču Rima, kjer je stala ogromna stavba, ki je bila spremenjena v muzej. v njej so bile samo znamenite slike, kipi in vodniki, nobenega drugega- no, vsaj tako misli večina ljudi, a jaz dobro vem, da tam živijo tisti "ta glavni" dampirji.
previdno sva vstopila, Tima sem se držala kot majhna deklica. "ne boj se." je šepetal in me poskušal umiriti. pred nama se je nenadoma prikazal Jack- ja Hanin fant je bil eden izmed njih.
"Jack? kaj pa ti tukaj?" sem presenečeno vzkliknila. "ššš...ne smejo vedeti, da se poznava, ker če izvejo je po meni in po tebi." je rekel tiho in naju peljal v notranjost "muzeja".
ko sva s Timom zagledala velika razkošna vrata, je obem vzelo dih- ja tudi Timu, ki jih je videl že vsaj enkrat. "že dolgo nisem bil tukaj." je rekel in se nasmehnil.
"vstopimo." je rekel Jack in naju zmotil pri pogovoru. oba sva v trenutku utihnila in mu sledila.
odprl je škrišajoča vrata in pred nami se je razprostrla velikanska dvorana, sredi nje pa je stala skupina moških- dampirjev-, ki so izgledali še bolj grozljivo, kot Volturiji.
a ostala sem odločena, da bom izpeljala to, odločno sem stopila pred njih...
next?
25. junij 2011
u51714
u51714
Next
25. junij 2011
24. poglavje

"no, Grace kaj te je poneslo sem?" je vprašal moški, ki je stal v sredini- bil je najbolj grozen.
ničesar nisem rekla, samo strmela sem. "oni vedo vse o meni, čisto vse." sem pomislila, spreletel me je srh.
"dobro veste kaj." sem rekla in poskušala zveneti čim bolj hladno. "ja, prav imaš res vemo." je dejalo dekle, ki me je nenormalno spominjalo na Jane in Twilighta.
"in zakaj hočeš postati dampirka?" je vprašala že naslednji trenutek. hotela sem odgovoriti, ko me je v glavi nekaj hudo streslo. bilo je kot nekakšno sporočilo- sporočilo od Tima. "nikar ne povej resnice, če boš omenila mene te ne bodo spremenili." je dejal.
verjela sem mu zato sem se zlagala:"želim si večnega življenja in nočem biti nek butast človek, ki ne zmore ničesar." čeprav sem v bistvu povedala tudi resnico, zmeraj sem sovražila dejstvo, da sem le nekdo, nekdo ki ne zmore narediti kaj posebnega. zmeraj sem le čepela doma in brala knjige, nič drugega.
"dober odgovor." se je zasmejal "ta glavni". "hvala." sem rekla z nasmeškom na obrazu.
"danes ob 23.oo uri na trgu." je dejal eden izmed moških, nato pa so vsi odšli.
Tim me je spet prijel za roko in me nežno povlekel. "pridi." je zašepetal. sledila sva Jacku, ki naju je pripeljal ven.
"ne zamudita." je še dejal in nato zaprl vrata.
"komaj čakam!" sem vrisknila in skočila Timu v objem. "jaz tudi." je dejal skoraj še bolj vesel kot jaz.
* * *
"kje so? ura je točno 23.oo." sem se pritoževala, ko sva stala sredi trga v popolni temi. "prihajajo." je zašepetal in me hitro poljubil.
"vidim, da sta prišla." se je nasmehnilo tisto dekle. res mi je šla na živce. "ja." sem odgovorila že čisto vznemirjena. "če nimata kaj proti se moramo posvetovati kdo jo bo spremenil..." je rekel eden izmed njih. začeli so se umikato, dokler niso dokončno izginili.
"kako me bodo spremenili?" sem vprašala med čakanjem. "boš videla." je bilo vse kar je povedal Tim in stopil korak vstran od mene, saj sva se dobesedno tiščala skupaj. šele čez dobro minuto sem ugotovila zakaj. vrnili so se.
"jaz bom to naredila." je rekla "Jane" (mislim, da bo to njen vzdevek). postalo me je strah, najmanj sem si želela, da bi to naredila ona. a še preden se bi lahko pritožila je stopila do mene in me ugriznila.
to je bil zadnji način, ki sem si ga predstavljala, saj je ravno tako kot pri vampirjih in tudi občutek je takšen kot ga opisuje Bella v knjigi. kot da bi gorela, pa ne samo to, vse me je peklo, videla nisem ničesar, pa še dihati nisem mogla. mislila sem le na Tima, samo tako sem lahko zdržala. mislila sem nanj dokler nisem padla v globoko in temno brezno.
* * *
"kaj se dogaja?" sem zmedeno vpršala, ko sem se zbudila na kavču. nikogar ni bilo v sobi, a povsod so bili vidni znaki, da je Tim še nedolgo nazaj sedel zraven mene.
vstala sem in se odpravila do okna. bila sem popolnoma drugačna, hodila sem lahkotno, moji lasje so bilo tako gladki, mehki in res čudoviti. nato pa sem v oknu zagledala svoj odsev, v bistvu sem videla le oči. bile so podobne Timovim- rumene, a vseeno niso bile enake. njegove so bile tako ljubeznjive in čudovite. moje pa so izgledale osamljene, žalostne kot da bi nekaj manjkalo.
vedela sem kaj manjka in čez nekaj trenutkov te praznine ni bilo več, saj sem v odsevu zagledala še en par oči, tise oči, ki me dopolnjujejo, kot začarana sem strmela vanj in spet sem čutila njegovo toplino in ljubezen.
"ti je všeč?" je vprašal z nasmehom na obrazu, ta nasmeh je kar rasel in rasel.
"mhm..." sem odgovorila in ga poljubila.





upam, da vam je bla ta zgodba všeč...
30. junij 2011
u50067
u50067
super! Dej napiš še kako! PLIS??????
04. julij 2011
pa sej jih velk pišem...eno zdej pišem v en zvezek in jo bom kmalu začela pisat tut na forum
04. julij 2011
dobra zgodba :3 (mislm sj so use tvoje dobre, da ne bo pomote)
26. julij 2011
tnx
26. julij 2011
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani