neext
28. oktober 2022
hejla punce pred vami je nov Next in hope you like it

9.
~Becca~
Vikend je hitro minil in spet je prišel ponedeljek. Bila sem vesela, da Bella več ni načenjala teme o njemu, saj se res nisem hotela pogovarjati o tem. Ampak nisem si mogla pomagati, da ne bi razmišljala o njemu. Razmišljala sem o tem, kako zelo je spremenil svoj videz. Razmišljala sem o tem, kako starejši je zgledal. Razmišljala sem o tem, če je spremenil tudi svojo notranjost. In najbolj sem razmišljala o tem, kaj bi bilo, če bi mu takrat res povedala, da sem noseča. Kaj bi se zgodilo? Bi sedaj živeli vsi skupaj, kot normalna družina? Bi Lily bila srečnejša, če bi imela svojega očeta zraven sebe?
Ponedeljkovega jutra sem med zajtrkom z Lily spet razmišljala o vsem, ampak me je ravno ona potegnila iz razmišljanja.
“Mamica, v šolo moram.” je rekla.
“Oh, saj res.” sem rekla in pospravila posodo z mize.
“Je kaj narobe?” me je vprašala.
“Ne ljubica.” sem rekla in se ji nasmehnila.
“Ampak zamišljena si.” je rekla.
“Ja, ampak nič takšnega ni. Ne skrbi. Pridi, greva v šolo.” sem rekla in vzela ključe od avta, nato pa sva se odpeljali do njene šole.
“Bodi pridna ljubica.” sem rekla in jo poljubila na čelo, nato pa je odšla v razred, jaz pa sem odšla nazaj v avto. Odpeljala sem se proti domu. Skoraj sem bila že doma, ko sem morala ustaviti zaradi rdeče luči. Čakala sem, da se prižge zelena, ampak me je razmišljanje spet potegnilo vase.
*Flashback*
“Boli me!” sem zavpila in jokala na tleh.
“Becca, saj bosta starša kmalu prišla domov. Ne sekiraj se, vse bo v redu.” je rekla Bella in me božala, medtem, ko sem stiskala njeno roko.
“Bella, hočem, da se to konča! Tako me boli!” sem zavpila. Bila sem v 2 mesecu nosečnosti in trebuh me je zelo bolel. Nisem vedela, kaj naj naredim in kako naj to bolečino ustavim.
“Prosim Bella, daj mi tablete.” sem zajokala.
“Ne morem, ne vem, če jih sploh lahko jemlješ med nosečnostjo.” je rekla v paniki.
“Bella, prosim!” sem zavpila.
“Ne morem. Oprosti Becca. Mama in očka bosta vedela kaj storiti.” je rekla.
“Ne. Ne smeta izvedeti. Ne še.” sem zajokala.
“Morata Becca. Saj te ne bosta ubila.” je rekla. Odkimala sem in spet zajokala od nenadne bolečine. In v tistem trenutku mi je začel zvoniti telefon. Bella je pogledala klicatelja in zavila z očmi.
“Spet je on.” je rekla.
“Oglasi se. In povej, da bom ga ubila!” sem zavpila.
“Nehaj Becca. Pomiri se in dihaj.” je rekla.
“Ne! On je vsega kriv! Sedaj, ko bi mi moral stati ob strani, me je zapustil! Kako si me še drzne klicati!” sem zavpila. Zvonjenje je ponehalo in kmalu po tem se je zaslišal pisk. Dobila sem sporočilo.
“Becca, oglasi se mi. Prosim. Ne veš, kako me skrbi zate. Dobro veš, da mi je hudo, ker sem te zapustil, ampak dobro pa tudi veš koliko mi pomeni glasba. Prosim Becca, ostaniva vsaj prijatelja.” je prebrala Bella.
“O moj bog!” sem zavpila, a tokrat od jeze.
“Becca, sedaj pa se pomiri! Ni čudno, da te tako boli, če pa se živciraš zaradi njega! Povej mu, ali pa spremeni številko, da ti ne bo težil. Samo otroku škodiš.” je rekla.
“Bella, če me pa tako boli to, da me je zapustil.” sem zajokala. Objela me je.
“Vem, da te.” je rekla sočutno. Jokala sem ji v naročju, dokler nista mama in oče prišla domov.“Kaj pa je z Becco?” je vprašal očka in me dvignil.
“Boli jo trebuh.” je rekla Bella.
“Ampak vidim, da te zelo boli. Becca, k zdravniku gremo.” je rekla mama.
“Ne, ne k zdravniku, saj bo boljše.” sem rekla, a me nista poslušala. Tudi Bella ju je poskušala prepričati, da me ne odpeljeta k zdravniku, toda moja starša sta zelo trmasta.
Ko smo prišli k zdravniku, je mama šla z mano v ordinacijo in vedela sem, da bo sedaj izvedela, da sem noseča. Zdravnik me je pregledal in mi naredil ultrazvok.
“Gospodična, vi pa ste…” je začel, a sem ga prekinila.
“Noseča, vem.” sem rekla. Mama je samo zazijala vame.
“Prosim?” je vprašala, a se zdravnik ni menil zanjo.
“Se mogoče živcirate?” me je vprašal. Prikimala sem. Bila sem že skoraj na robu joka. Vedela sem, da bo s tem konec tudi mojega dobrega odnosa z starši.
“Ne smete se. To ni dobro za otroka. Najraje bi vam predpisal kakšna pomirjevala, vendar zaradi otroka ne smem. Vam pa predlagam dobro psihijatrinjo…” je začel, a sem ga prekinila.
“Ne. Nočem k psihijatru. Nisem nora. Saj bom…saj bom se že pomirila.” sem rekla.
“Becca…noseča si?” me je vprašala mama.
“Pustil vaju bom za trenutek sami.” je rekel zdravnik in odšel iz ordinacije.
“Mama…oprosti.” sem rekla in začela jokati. Nisem več zdržala. Preveč bolečine je bilo v mojem srcu.
“Tega nisem nameravala, prisežem da nisem. Vsaj ne še tako hitro. Ampak…zgodilo se je. In sedaj je konec mojega življenja.” sem zajokala.
“Oh Becca.” je rekla mama in me objela. Začutila sem solze na moji majici. Jokala je tudi ona.
“Zakaj nama z očetom nisi povedala?” me je vprašala.
“Ker…ker sem se bala.” sem rekla.
“Becca, dobro veš, da ti bova vedno stala ob strani. Ali zaradi tega Michael več ne hodi k tebi?” me je vprašala.
“Ne. Niti ne ve, da sem noseča. Pustil me je, ker je dobil glasbeno pogodbo. Glasba mu veliko pomeni…” sem rekla. In takrat sem ji povedala vse.
*End of flashback*
Iz misli me je pritegnilo hupanje avtomobilov za mano. Bila je zelena luč in hitro sem se odpeljala domov.
Ko sem prispela, sem se odločila, da si naredim vročo kopel. Morala sem se malce sprostiti.
Ravno, ko sem se lepo sproščala v kadi, mi je zazvonil telefon. Zavzdihnila sem in se javila, saj je bil moj šef.
“Prosim?” sem rekla.
“Živjo Becca. Motim?” me je vprašal.
“Ne, seveda ne.” sem se zlagala.
“V redu. Becca, prosil bi te, da se oglasiš v podjetju. Gre za veliko stvar in rabim te.” je rekel.
“Prav, za kakšne pol ure bom tam.” sem rekla.
“Super, se vidiva.” je rekel in prekinil.
04. november 2022
NEEEXTT
06. november 2022
dej mi čimprej nextt če ne bom js tu jokala od bolečin

neeext
24. november 2022
Next
28. november 2022
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani