u202183
u202183
Hej punce smile objavila bom še en FanFic.
Najprej bi se zahvalila chat noir. ker mi je naredila triler. Res stojrat hvala ti *3*
Nekaj pravil:
- ne pisat next če nisi prebral
- kritiziraj na pozitiven način
- ne oglašuj
- UŽIVAJ!!

TRILER:
https://youtu.be/7hp7xUuaWQM

Zoey Deutch as Artimis Cainwood
Louis Tomlinson as himsel
Niall Horan as himself
Zayn Malik as himself
Liam Payne as himself
Harry Styles as himself

1
Kako že pravijo? Ne glej življenja, ampak ga živi. Ko sem bila majhna tega nisem razumela. Saj, katero mlado dekletce se pa bi poglabljalo v neumne besede ter iskalo prenesen pomen, če pa ima lepe punčke in lutke s katerimi se lahko igra. Jaz tega nisem imela. Imela sem le svojo sivo sobo v sirotišnici in svojo domišljijo. Pogosto sem se poglabljala v to. Nato pa ugotovila, da se spolh ne spomnim staršev. Žalostno. Res.
Sem Artimis Cainwood in sem sedemnajst letno dekle. Z rejnikoma sem se preselila iz domačega mesta v Grčiji v London. Res zanimivo. Za ta velik podvig sta porabila točno eno uro, da sta vse splanirala. Res sta fantastična.
Sedim v avtu ter opazujem hišo pred katero smo se ustavili. Prelepa in preprosta hiša v predmestju velikega Londona. Pozno popoldne je. To ti tudi pove že rahlo oranžno obarvano nebo.
"Kako se ti zdi?" me vpraša Tiana, ki se je obrnila nazaj k meni.
"Super. Precej super." odvrnem s pogledom še vedno prikovanim na hišo.
"Ljubica. Dobrodošla v našem novem domeku!" zažgoli Will tik preden izstopi iz avta. Nasmehnem se ter tudi sama izstopim. Odidem po svoj kovček ter stopim v notranjost hiše. Zastane mi dih. Hiša je že opremljena z prekrasbim pohištvom. Slike so lepo razobešene po stenah. Stene hodnika so prijetne barve, ki kar vabijo v notranjost.
"Will! Jaz te imam rada! Ta hiša je moja sanjska hiša!" navdušeno vzkliknem ter skočim v objem Willu. Will se zasmeji.
"Pojdi pogledat svojo sobo." mi reče.
Vzamem svoj kovček ter se zapodi v zgornje nadstropje kjer so sobe in kopalnica. Zakorakam v tisto, na katerih so znaki 'prepovedan vstop staršem!' ali 'Fantje niso dovoljeni!'. Samo enkrat sem pomežiknila in sem se zaljubila v mojo novo sobo. Nasmehnem se ter se počasi zavrtim in si medtem ogledam sobo.
Vzamem kovček ter svoja oblačila spravim v omaro, šolsko torbo v kot sobe, prenosni računalnik pa postavim na pisalno mizo. Ravno ko sem končala z delom zaslišim Tianin glas iz spodniega nadstropja.
"Art kosilo!" vzklikne. Zasmejim se vzdevku. Odpravim se po stopnicah navzdol v kuhinjo, kjer že lepo diši.
"Kaj je za večerjo?" vprašam Willa. Samo skomigne z rameni ter opreza za Tiano. Kmalu se prikaže z krožnikom toplih sendvičev. V trenutku, ko položi na mizo krožnik se Will zapodi vanj. Z Tiano se spogledava ter prasneva v smeh.
Ko se najem odidem v sobo ter pograbim mojo preveliko majico ter trenirko ter se odpravim v kopalnico. Slečem si oblačila ter stopim pod topel tuš.
Obrišem svoje telo ter smuknem v majico in trenirko. Odidem v svojo sobo. Na poti zagledam Tiano. Poljubim jo na lice.
"Lahko noč." ji zaželim. Podari mi enega svojih bisernih nasmehov.
"Lahko noč. Jutri pa šola. Se veseliš?"e vznemirjeno vpraša.
"Tiana! Vsak normalen najstnik se ne veseli šole." rečem in povdarim 'ne'. Tiana se zasmeji ter mi razmrši lase. Godrnjaje se odpravim v svojo sobo naravnost v vabljivo topljo posteljo. Uležem se ter se pokrijem z odejo. Nekaj časa sem premišljevala o jutrišnjem dnevu, a me je na sredi razmišljanja zmanjkalo. Zaspala sem.

Mnenje?
18. januar 2016
u200624
u200624
Next
19. januar 2016
Next!! smile
19. januar 2016
Nextt supr zacetek
19. januar 2016
Neeext
Začetek je ful dobr
Komaj čakam nadaljevanje smile
19. januar 2016
O hudo!!! Neexxttt
19. januar 2016
Next hudo pieš dober začetek
19. januar 2016
neext!!
19. januar 2016
u202183
u202183
Hej punce smile hvala da berete. Res. smile I hope you like it







2

'Riiing! Riiing!' je zavijala moja budilka. Zamomljala sem nekaj res nerazločnega. Obraz sem zakopala v blazino ter poizkušala zadušiti nadležen zvok budilke. A ta nesramnica je še vedno zvonila. Bila semnna razpotju. Ali naj vržem budilko skozi okno ali pa jo lepo, počasi, brez razbijanja ugasnem. Usmilia sem se je ter jo samo ugasnila.
Zavzdihnila sem ter se skobacala iz svoje udobne postelje. Pomela sem si oči ter stopila do omare ter iz nje potegnila oblačila. Odcapljala sem v kopalnico.
Umila sem si zobd in obraz, lase počesala ter jih pustila spuščene. Oblekla sem si belo majico z potiskom Aten. Oblekla sem si še črne strgane kavbojke.
Zadovoljna s svojim videzom sem se v sobo po torbo ter nato v kuhinjo. Vzela sem en prepečenec ter se obula črne all starke.
S prepečencem v roki sem se odpravila v šolo. Sredi prvega semestra je, veliko se bom morala učiti.
Dospem do šole. Pred šolo se zadržuje ogromno učencev. Takoj ko sem prestopila šolski prag sem začutila poglede na sebi. Najraje bi jih nahrulila, kaj vendar v mene zjajo.
Poiskati sem morala tajništvo. Hodila sem po hodnikih ter iskala prekleto tajništvo. Končno sem jo našla. Bravo jaz! Potrkala sem na bela lesena vrata ter pritisnila na kljuko. Vrata so se odprla ter stopila sem notri. Za mizo je sedela stara gospa.
Ko menje opazila se mi je toplo nasmehnila ter mi pokazala svojo slabo pričvrščeno protezo. Vsak trenutek ji lahko pade ven iz ust.
"Ti si zagotovo Artimis!" zažgoli. Pokimam ter se ji prijazno nasmehnem. "Urnik imaš tukaj. Na njem so tudi zapisane učilnice in izbirni predmeti. Do jutri se odloči, katerega boš obiskovala. Sedaj pa pohiti k pouku." mi vse zdrdra ter me nažene k prvi uri. Kaj sploh imam?
Pogledam na urnik. Matematika. Zavzdihnem ter pričnem iskati učilnico. Našla sem jo! To je že rekord, da sem našla učilnico v tako veliki šoli!
Potrkam ter stopim v razred. Profesor ravno stoji pred katedrom. Ko me opazi se nasmehne ter me povabi notri.
"Dobili ste novo sošolko! Artimis Cainwood." me predstavi vsem. Nasmehnem se vsem. Profesor me nažene sedet k nekemu svetlolasemu dekletu. Sedla sem ter iz torbe potegnila zvezke. Pričela sem slediti razlagi. Na sredi razlage me ogovori svetlolaso dekle.
"Hej. Sem Camile Brown." reče ter se mi nasmehne. Vrnem ji nasmeh.
"Saj se bi ti tudi jaz predatavila, a kaj ko veš moje ime." potarnam v šali. Potiho se zasmejiva.
"Brown! Mir!" zatuli profesor.
"Oprostite profesor. Samo Artimi me je prosila za pomoč pri enačbi. Pa sem ji povedala postopek." se zgovori name. Grdo jo pogledam.
"Oh, potem pa v redu. Artimis, če česa ne boš razumela naslednjič vprašaj mene." reče strogo ter se zopet obrne proti tabli.
"Zamirim ti." šepnem.
"Ja, tudi jaz sem vesela, dva sva postali prijateljici." šepne ter se mi nasmehne.
"Pa kaj še." šepnem. Ignorira me. Tudi prav. Posvetim se razlagi ter komaj čakam, da se konča ura matematike.

Mnenje?
19. januar 2016
Nextttt
19. januar 2016
Nneexxtt!
19. januar 2016
neeeeeext, supr pišeš
19. januar 2016
Next!!
20. januar 2016
u202183
u202183
Hej punce smile evo Next smile I hope you like it

3

Čas kosila. Vsa srečna sem se napotila proti šolski jedilnici. Na svoj pladenj sem dala krožnik z lazanjo ter čokoladno pecivo. Obrnila sem se ter se razgledala po jedilnici. Opazim Camile. Maha mi. Zavzdihnem ter se napotim k njej za mizo ob oknu.
Usedem se nasproti Camile, poleg temnolasega fanta.
"Hej Artimis." me pozdravi.
"Hej." rečem ter se ji nasmehnem.
"Družba, to je Artimis. Artimis, to so, Andy." reče ter pokaže na fanta poleg mene. Nasmehne se mi. "Lisa." pove ter pokaže na črnolaso dekle, ki se stiska k blondincu. "Ta blondi je Max." reče ter pokaže na blondica. Oba skupaj mi pomahata. Nasmehnem se jima. "In tole je Victor." reče ter pokaže na fanta z modrimi lasmi. Malo čudno, a kaj naj.
"Hej vsi." jih pozdravim. Nasmehnejo se mi.
"Iz kot si?" me vpraša Lisa.
"Iz majhnega mesteca v Grčiji." razložim. Vsi so spustili uuuu-je.
Pričnemo jesti svoja kosila in se vmes smejimo in pogovarjamo.
"Mi lahko kdo pove, kdo je kdo?" vprašam.
"Misliš deužbene skupine?" vpraša Victor. Pokimam.
"Vidiš tiste fante tam?" vpraša Andy. Pogledam na drugo stran jedilnice, kamor mi kaže Andy. Opazim gručo fantov, ki se igrajo z nekakšno žogo. Pokimam. "To so športniki." pove.
Mimo nas pridejo fantje in dekleta z očali in računali v rokah ter se pogivarjajo v nekakšnem matematičnem jeziku.
"To so piflarji." mi pojasni Lisa. Pokazali so mi še popularne, navijačice, intelektualce, izobčence in še par skupin.
"Kateri skupini pa vi pripadate.
"Nobeni." skomigne Camile. Nasmehnem se.
"So še neki fantje, ki se takšen čaz na parkirišču in se naslanjajo na svoje motorje. Okoli njih pa je gruča deklet. To so pa šolski uporniki." mi reče Camile.
"Aha." samo rečem. Zazvoni. Konec odmora. Dvignemo se ter pladnje odnesemo v kuhinjo. Odidemo k zadnji uri.
Jaz imam zgodovino. Juuupi! Sarkastično, seveda. Kdo sploh ima rad zgodovino.
Usedem se na prosto mesto poleg Andya. Nasmehnil se mi je. Nasmeh sem mu vrnila. Profesor je stopil v učilnico ter pričel s predavanjem.
Ko sem že skoraj zaspala pa je pozvonilo. Bliskovito sem spravila stvari v torbo ter idšla ven. Čim dlje od zgodovine.
Napotim se proti svoji omarici. Vzamem stvari in se napotim ven.
Ozrem se po parkirišču, katerega moram prečkati, da lahko odidem domov.
Opazim gručo ljudi okoli fantov naslonjenih na motorje. To so ti uporniki. Opazujem jih. Vsi so v laderno črnih jaknah. Počnejo lahko kar koli. Pravila prekršijo kar tako, medtem ko je meni hudo, če samo ne držim obljube. S temi mislimi se napotim preko parkirišča. Premišljujem o vsem, ko kar naebkrat zaslišim: "Pazi!". Je to meni namenjeno? Dvignem pogled. Proti meni drvi motorist na motorju. Moje telo otrpne. Ojoj.

Mnenje?
Kaj se bo zgodilo?
20. januar 2016
Ojoj...sej je nou povozu ne...nee sigurn bo prsu en k jo bo resu en fant najbrz. No in pol se bota motorist pa fant stepla Artimis bo jokala...hehe ne zejbavam hehe pac nekdo jo bo resuuu hehe
Nextttt
20. januar 2016
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
21. januar 2016
Neeext
smem reči da je tvoja zgodba podobna od cliffordsbabe?
21. januar 2016
O hudoo hahahha neexttt
21. januar 2016
neeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!
Next
21. januar 2016
u202183
u202183
Hej punce smile evo Next
Mogoče bo kaj napak ker pišem tale Next na telefon
HarryStylesBabe po čem tako sklepaš? Če sem iz kje vlekla ideje za ta ff je bila zgodba Sorodni duši. Moja najljubša zgodba. Iz nje sem vlekla ideje. smile I hope you like it ;D







4

Motor se mi je vztrajno prebliževal. Kot okamenela sem stala na mestu in se ne premaknila. Adrenalin se mi je pretakal po krvi.
Trk mojega telesa z motorjevim ogrodjem je preprečil fant, ki me je podrl na tla. Z glavo sem udarila ob sivi beton.
Motorist se je odpeljal naprej, ne da bi se prepričal, če me je podrl.
Fant se je dvignil iz nad mene ter vstal. Pogled sem dvignila gor, ter se uprla na komolce.
Fant je imel zlato rjave lase in modre oči. Na obrazu je imel zaskrbljen izraz. Moram priznati, da je bilo prisrčno.
"Si v redu?" me je vprašal.
"Mislim, da ja." rečem ter vstanem. Iz moje majice in hlač poizkušam strkati prah.
"Kakšen kreten." je prhnil fant ter se ozrl za motoristom.
"Pusti ga. Ni vredno." zavzdihnem.
"Sem Xav Brown, mimogrede. Ti pa si nova sošolka moje sestre. Camile Brown?" vpraša. Camile? O bog. Saj si nista niti malo podobna!
"Ja. Spoprijateljili sva se pri matematiki." rečem. "Sem Artimis Cainwood. Art me kličejo prijatelji." povem. Xav se mi nasmehne. Vrnem mu nasmeh.
"Me veseli Art." reče.
"Enako. Mogoče veš, kdo je bil to? Na motorju." se pozanimam.
"Louis Tomlinson. Če si slišala za One direction? Iz tega fantovskega benda je in je za razliko od ostalih fantov črna ovca. Kreten." mi pove. Aha Louis.
"Mhm." zamomljam.
"Boš lahko šla domov?" me je vprašal Xav.
"Seveda." sem rekla.
"Prav se vidiva jutri." reče ter odide. Na pol poti do avtomobila se obrne ter mi pomaha. Pomaham mu nazaj nato pa se napotim proti domu.
Kmalu pridem domov. Doma ni nikogar. Tiane in Willa še ni. Odidem v kuhinjo. Na kuhinjskem pultu sem opazila listek. Prepoznala sem Willovo komaj čitljivo pisavo. Pisalo je, da se vrneta pozno zvečer domov. Zavzdihnila sem ter papirček zmečkala ter ga vrgla v koš. Napotila sem se v svojo sobo. Tako sem bila izmučena. Odšla sem za mizo ter naredila domačo nalogo. Ko sem jo končala pa sem se ulegla na posteljo. Premišljevala sem, kaj se bi zgodilo, če Xava ne bi bilo tam. Bi bila še vedno med živimi? Res ne vem.
Sredi premišljevanja sem zaspala.

Mnenje?
Kakšen se vam zdi Xav?
Kratko je ker se mi mudi
21. januar 2016
Omgg neeeext
21. januar 2016
Next smile
21. januar 2016
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
22. januar 2016
O hudio!!!! Nneexxtttt!!!!♡♡♡♡
22. januar 2016
u199774
u199774
Next Next Next
Nova bralka
23. januar 2016
u202183
u202183
Hej punce smile evo Next. Če katera želi ji Next tudi posvetim smile I hope you like it







5

Prebudila me je budilka. Ugasnila sem jo ter vstala. Bila sem izmučena. Napotila sem se v kopalnico kjer sem se uredila. Oblekla sem belo bluzo in črne oprijete kavbojke. Lase sem pustila spuščene.
Odšla sem dol v kuhinjo. Vzela kos prepečenca ter odšla v šolo. Med potjo sem sendla prepečenec in opazovala okolico.
Ko sem dospela pred šolo je k meni pohitela Camile in jen brat Xav.
"O bog. Artimis, si dobro? Slišala sem kaj se je včeraj zgodilo." je vsa zaskrbljena povedala ter s pogledom preletela moje telo.
"Zdravo tudi vama. Cam, ne delaj panike. V redu sem." sem rekla
"Camile sploh ni morala zatisniti očesa. Skrbelo jo je." je zdolgočaseno rekel Xav ter se mi nasmehnil. Nasmeh sem mu vrnila.
"Z Louisom pa se bom pomenil. Se vidimo pri kosilu." reče ter odide stran.
"Nekomu pa je moja prijateljica všeč." pripomni ter se zasmeji. Zavila sem z očmi.
"Pa kaj še." rečem.
"Čeprav je med popularnimi se lahko zaljubi v navadne smrtnike." se pošali Camile. Lopnim jo poglavi. Zasmejiva se ter skupaj stopiva v šolo.
Napotiva se proti učilnici glasbe. Prva ura glasbe. Vsedem se med Camile in Andya.
"Zdravo Art. Camile mi je povedala, kaj se je včeraj zgodilo. Si v redu?" me tudi on vpraša.
"Dobro sem." rečem ter zavijem z očmi. Obrnem se k Camile. "Si celi šoli povedala?" jo vprašam.
"Ne. Samo polovica šole je bila takrat zunaj." se zareži. S trpljenjem zavzdihnem.
Vrata so se s treskom odprla in naznanila profesorjev prihod. Vse v razredu so utihnili.
"Dragi moji. Novoletno božični koncert se nam bliža. Vaje za orkester bodo ob torkih, kvarteti pa si razporedite po urah v petek in sredo. Ah, kaj vam to razlagam, saj to vsi veste." skomigne z rameni, nato pa se obrne k meni. "Razen ti mogoče." odvrne ter me prebada s svojimi sivimi očmi.
"Hitro se učim." odvrnem.
"Kako ti je ime?"
"Artimis Cainwood." odvrnem.
"Poješ ali igraš?" vpraša.
"Pojem in tudi malo igram." odvrnem.
"Je malo grški sinonim za zelo dobro?" vpraša.
"Se mi zdi." odvrnem po temeljitem premisleku.
"Kaj pa igraš?" me vpraša profesor ter se pogladi po svoji keltski rdeči bradi.
"Klavir in violino." odvrnem.
"Dobro. Postavi se pred razred in izberi si pesem, katero boš zapela." reče. Pred vsemi?
"Ampak, n-ne..." sem želela reči.
"Če ti je lažje se posedi za klavir." odvrne profesor. Zavzdihnem ter se napotim za klavir.
V učilnico vstopi nek fant. Pogledam ga. Ima razmršene rjave lase in oblečen v črno laderno jakno in črne kavbojke z verigo ob strani. Na čelu mu piše, da se požvižga na šolski sistem.
"Gospodič Tomlinson! Ste se odločili priti v šolo. A žal ste s svojim prihodom malo zakasnili." reče profesor.
Ta Tomlinson se je usedel za mizo poleg klavirja. Opazila sem njegovo barvo oči. Prekrasen odtenek modre barve. Nahitro me je ošinil s pogledom.
"Kar začni Artimis." reče profesor. Dvignem pokrov klavirja. Je pravi srček. Je prekrasen in ima velik razpon.
Močno vdihnem ter izdihnem, nato pa začnem igrati uvodno melodijo in kasneje tudi peti pesem This is me od Demi Lovato.
Na začetku sem imela grozno temo, a takoj ko sem pričela je izpuhetela v zrak in jo je zamenjala ljubezen do glasbe, ki tli v meni že od majhnig nog, čeprav sem bila sama. Zato jo imam tudi tako rada. V najtežjih trenutkih sem si z njo pomagala.
Ko sem končala me je profesor gledal z odprtimi usti. Sem bila tako slaba?
"Mislim, da imamo na šoli novo zvezdo." naznani profesor. Zardim ob tem komplimentu.
"Solisti imate ure kadar želite, saj ne zavzamete toliko prostora." reče. Pokimam ter sedem na svoje mesto. Čutila sem poglede na sebi. Ko sem se usedla sem pogledala v smer tega Tomlinsona. Opazoval me je s svojimi modrimi očmi. In kazal novenega čustva. Pogled sem odvrnila od njega.
Kmalu je prišlo kosilo. Vsedla sem se k družbi. Lisa in Max sta bila res luštna skupaj. Drug drugega sta pitala s kruhom. Morala sem se jima nasmehniti. Andy me je ves čas gledal, Victor pa se je spogledoval z eno od navijačic. S Andyem in Camile smo se pogovarjali, dokler ni k nam prisedel Xav. Victor se je nehal spogledovati z navijačico, Lisa in Max pa sta se nehala kljunčkati. Vsi razen mene so bili presenečeni. Xav se je usedel poleg mene ter se mi nasmehnil.
"Zdravo vsi. Hej Art." me je pozdravil. Nasmenila sem se mu. "Zdravo Xav." rečem.
"Slišal sem, da si pri glasbi razturala. Bravo. Le redki odprejo profesorju Kennlyu usta." je rekel. Zardela sem.
"Komaj čakam, da te slišijo vsi peti. Joj, kako ti bo ugled dvignilo." je rekla Lisa. Zavila sem z očmi.
"Nočem pred vsemi peti. Tremo imam." rečem.
"Ljubica, vsak ima tremo." odvrne Camile ter se mi vzpodbudno nasmehne. Pogled spustim k svojemu kosu lazanje.
"Kakorkoli. Zanima me nekaj. Bi šla z mani na jesenski ples drug teden?" me vpraša Xav. Dvignem pogled k njemu. Pričakujoče me opazuje.
"Kaj pa vem." rečem. Sploh nisem vedela, da je ples drug teden.
"Daj no. Super bo." reče.
"Prav. Bom tvoja spremljevalka." rečem ter se mu nasmehnem. Prime me za roko ter jo stisne. Nasmeh mi vrne ter odide.
"Mislim, da je nekdo zaljubljen." se zasmeji Victor. V njegovo glavo frcnem kos zelenjave.
"Samo prijatelja sva." rečem ter zmajem z glavo.

Mnenje?
Sori za napake....na telefon sem napisala
23. januar 2016
neeeeeeeeeeeeeext
fuuuul popouno pišeš
23. januar 2016
u202183
u202183
Hvala smile
23. januar 2016
u199774
u199774
Next Next Next Next
23. januar 2016
u203810
u203810
Next
23. januar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani