hej! Vem da je že veliko fan ficov o 1d, justinu bieberju in še komu, ampak nisem pa še zasledila fan fica o union j. upam da vam bo ušeč. tuki je prvi del.

Slišala sem kako je spodaj nekdo potrkal in nežen glas moje mame, ki je nekoga pozdravila. Nato sem slišala kako nekdo hodi po stopnicah proti moji sobi.
- Belle? je rekel nežen glas.

- Uh….. ja? sem vprašala in tekala od enega konca moje sobe do drugega.

- Ali je varno?

- Kaj?

Nehala sem iskati svoj učbenik za zgodovino.
- Kaj? Varno? Kaj, če je varno?

- Nevem. Je rekel in se zasmejal.

- Mislim ali je varno priti noter. Jaz nevem, če je. je dodal.

- Ja, mislim da. Razen, če se boš poškodoval z odpiranjem vrat.

Zasmejal se je .
- Včasih si zelo neumna. je rekel po tiho.

- Hej! To sem slišala Shelley!

- Ali si oblečena? je vprašal, kot da ni slišal kaj sem rekla.

- Ja sem ja.

- Dobro, to sem mislil, ko se vprašal če je varno ali ne. je rekel in vstopil v sobo.

- Saj si me že videl v kopalkah George, nevem če bi bilo kaj drugače, če bi me videl v spodnjem perilu.

- Vem, mislil sem, da se boš počutila neprijetno. To je bilo bolj kot spoštovanje do drugega človeka.
Sploh ni opazil, kako lepo je to povedal.
- Awwwww…. Georgie. sem rekla in ga objela.
Zasmejal se je.
- Nehaj me klicati tako. je rekel stokajoče.

- To se ne bo zgodilo. sem odgovorila.

Nikoli ni maral, če sem ga poklicala tako, vendar vem, da če bi ga nehala tako klicati, b to pogrešal.
- Pozno je že, morava iti, če nočeva zamuditi. je rekel kar naenkrat.

- Ja, prav imaš. sem dodala.

- Učbenik, kje si? Hej? Kje si? Učbenik pridi k meni! sem govorila sama sebi.

George se je smejal in me opazoval.
- Ne boš mi pomagal, kajne? sem ga vprašala in odkimal je.

- Ampak vem kje je. je rekel med smehom.

- Potem pa izvoli, povej ali pa bova pozna.

Smejal se je in pokazal na svoj nahrbtnik.
- Jaz ga imam, včeraj si ga pozabila pri meni.

- Dobro…. mislim ne to da sem ga pozabila, ampak to da ga zdaj imam. sem zajecljala in odšla iz sobe.

George mi je sledil in se še vedno smejal.
- Luštna si. je rekel smeje.

- Hvala, saj vem, zdaj pa pojdiva. sem rekla in to ga je spravilo le še bolj v smeh.

Zdaj sem se tudi jaz smejala. Zavezala sem si vezalke in ga pogledala.
- Tvoj smeh tudi mene vedno spravi v smeh. sem rekla smeje.

- Ali je to dobro? je vprašal smeje.

- Ja, George …. uh…. ti si tak cukrček.

- To se sliši malo gejevsko. je rekel.

Stopila sva iz hiše, zavpila sem » Adijo mami « , preden sem zaprla vrata.
- Saj nimam nič proti gejem ampak pač…. je jecljal.

- Vzemi to kot kompliment George.

Pokimal je.
- mislim prej ali slej bo prišlo dekle, ki bo padlo na kolena zaradi tvojega čarma. sem rekla.

Zasmejal se je.

- Živijo, moje ime je George. je rekel in pomežiknil.

- O, moj bog George. sem rekla v smehu.

Tudi on se je zasmejal.

- To je bilo na čuden način zelo prisrčno, najbrž zaradi tvojih oči. sem rekla.

- So ti všeč moje oči?

- Seveda, saj sem ti to povedala že tisočkrat.

- Saj vem, vendar hočem slišati še enkrat.

- Prekleto lep si, Georgie.

- Preklinjala si. je rekel in se zasmejal ko sem ga pogledala.

Vem, čeprav hoče skriti, da je njegova samozavest precej nizka. Zato zelo rada izkoristim vsako priložnost da mu povem kaj mi je resnično všeč na njem. Rada ga vidim nasmejanega. Rada imam njegove čokolado rjave oči in njegove jamice, ko se zasmeji. In njegov smeh je noro prisrčen. In njegove ustnice izgledajo tako mehke in vem da njegovi lasje so, saj mu jih vedno razmršim in vedno se dela, da to sovraži ampak potem se le smeje.
- Všeč so mi tvoji lasje. sem rekla.

- Hvala. je rekel smeje

- Mehke so. mu rečem, mu vzamem kapo iz njegove glave in se dotaknem njegovih las.

- Hvala. je rekel v smehu in vzel svojo kapo nazaj.

Tako sva hodila vso pot do šole. Pločnik je bil še vedno moker od vsega snega, ki se je začel topiti. V kotičku očesa sem že videla šolo in Georga, ki je gledal mene. Nasmehnila sem se mu in on se je meni nazaj.
- Počakal te bom. je rekel.

- Kaj? sem vprašala in zasmejal se je.

- Še en neumen trenutek. je rekel.

- No oprosti. sem rekla dramatično.

- Moja zadnja ura se konča prej kot tvoja, danes imava malo drugačen urnik. je razložil.

- Aja zdaj pa razumem.

- Zveni vredu. sem dodala in se zasmejala.

Zasmejal se je nazaj in odprl vrata šole in vstopil, jaz pa takoj za njim.
upam da vam je ušeč začetek. zdaj pa za tiste, ki ne veste:

George Shelley:



Union J:

16. februar 2014
next!
16. februar 2014
a bi lahko malo oglaševala prosim. ful bi ti bla hvaležna.
16. februar 2014
bom poskusila, ok?
16. februar 2014
hvala
16. februar 2014
u153451
u153451
neeeext!
16. februar 2014
u163118
u163118
neeext
16. februar 2014
Nisem vam še povedala mojega imena, samo moj vzdevek. Belle to je moj vzdevek, moje ime je Isabelle. Isabelle Patricia Rose Parker, če sem bolj natančna.
Najbrž že veš kdo je moj najboljši prijatelj, glede na to, da sem že omenila njegovo ime in tudi priimek in celo njegov vzdevek.

George Paul Shelley, najbolj simpatičen fant, ki ga lahko spoznaš. On je zelo očarljiv, čeprav tega sam ne opazi in če mu to omeniš bo iz tega naredil šalo ali pa postal sramežljiv. Od nekdaj je bil bolj sramežljiv, kar je malo žalostno, saj ga to ovira pri izpolnitvi njegovih sanj. O ničemer ni prepričan, dvomi v vse kar hoče narediti.

Moja 11:11 želja je, da bi začel verjeti vase. Vem, da si že zdaj, glede na prej, upa veliko več.

Je zelo nadarjen fant, ko pride do glasbe. Ampak ne mara peti pred večjo množico ljudi, ampak velikokrat poje meni, ponavadi po telefonu. Ponavadi ko ga prisilim ali pa ko ne morem spati.

Kot prijatelj je zelo vljuden. V tvojih očeh najbrž izgledava kot par, ampak nisva. Sva le zelo tesna prijatelja, že od 11 leta, ko sem se preselila v Bristol. Zdaj sva stara 16. Jaz sem bila 16 prejšnji mesec. Dobila sem veliko lepih daril, ampak najlepšega sem dobila od Georga. Kupil mi je fotoaparat, ki sem si ga vedno žele…

- Isabelle Parker tudi ti si del tega razreda ali pa podi ven in nimaš časa sanjariti.

- Ja, gospod Smith. sem rekla in pogledala stran od svoje klopi.

Ja sem sanjač, to se mi velikokrat zgodi. Moje misli me včasih kar posrkajo vase in pozabim na resničnost. Ena od deklet ne je dregnila.

- Sanjariš o Georgu? me je hitro vprašala.

- Ja, ves čas. sem rekla sarkastično.

Ampak če dobro pomislim vse moje sanjarjenje obstaja zaradi Georga.
Matematike je bilo končno konec, vzela sem svoje stvari in zapustila učilnico, kakor hitro sem lahko. Dekle, ki me je prej dregnila, se mi je zarežala v obraz, ko je šla mimo mene.
Nikoli je nisem marala, mislim do mene je bila vedno vredu ampak druga dekleta pravijo, da je kura.

- Hej, Belle. sem slišala nežen glas.

Pogledala sem ga.

- O, živijo George.

- Sanjarjenje?

Pokimala sem.

- O čem?

- Em… matematika. sem rekla in se zavedla, da je to zvenelo precej neumno.

- Sanjariš o matematiki? se je smejal George.

- Ne, samo imamo zelo veliko nalo….

Gledala sem kako se je obrnil proti njej.

- Hej, George. me je dekletov glas prekinil.

- Hej, Emma. je rekel malo nervozno.

- Kako si? ga je vprašala in na hitro pogledala mene.

- Dobro. je rekel in pogledal proti meni kolikor hitro je lahko.

- Kaj pa ti? je vprašal.

- Vredu sem. je rekla nasmejana.

- Slišala sem, da si dober v matematiki. je dodala.

- Nisem, kje si to slišala. se je zasmejal.

- Profesor mi je povedal.

- In razmišljala sem, če bi mi lahko pomagal z nalogo? je dodala.

Pogledal me je.

- Em… ja lah…

- Oprosti Emma, ampak nima časa, danes se uči z mano. Sem ga prekinila, zagrabila njegovo roko ter ga zvlekla do moje omarice.

- Kaj delaš? sem dodala potiho.

- Kaj misliš z tem kaj jaz delam? Kaj ti delaš? Ti si tista, ki me je zvlekla stran. Je vprašal ravno tako potiho.

- Dekleta imajo prav. Sem rekla bolj sama sebi in oblekla jakno.

- Kaj misliš z tem?

- Dekleta so mi povedala, da je popolna kura.

- Prepričan sem, da ni.

- Nisi zaznal njenega čudnega obnašanja?

- Ne, saj je le govorila z mano.

Svoje stvari sem dala v torbo, zaprla omarico in pogledala Georga, ki je zmedeno gledal naokoli.

- Ona je tista, ki misli, da sem zatreskana vate. Sem rekla in videla majhen nasmešek na njegovem obrazu.

- Nadležno, kajne? sem vprašala.

Njegov nasmeh je zbledel

- Ja, zelo. je rekel z čudnim glasom.

- Vseeno, motil me je način kako je govorila s tabo.

Začela sva hoditi proti izhodu šole.

- To pomeni, da nobena punca ne more govoriti z mano, ne da bi bila ti jezna? Me je vprašal z malo razburjenim tonom.

- Ne, George, ni to kar sem mislila, samo lej če bi se med vama kaj zgodilo in bi bila par, bi se ona sigurno hitro naveličala in bi te pustila, kar bi tebe zelo prizadelo.

- Oprosti, vem, da je nadležno. sem rekla in pogledala stran.

- Hotela je le tvojo pomoč. sem dodala sama sebi.

- Oprosti. sem rekla in ga pogledala.

Smejal se je.

- Ni se ti treba opravičevati, saj si le moja prijateljica, ki mi želi pomagati. je rekel in nasmehnila sem se mu.

- Po šoli imam gimnastiko, bi šel z mano? Potem greva lahko na kavo, če hočeš? Sem rekla s prosečim tonom.

- Kul. je rekel in dal svojo roko okoli mojih ramen.

- Razmišljal sem, če bi si tam poiskal delo, ker vem da zdaj najemajo. je rekel in pogledal mene.

- Ja, seveda moraš to narediti. sem rekla.

- Všeč jim bo tvoja simpatičnost. sem dodala in oba sva se zasmejala.

- Ti si tako posebna. mi je rekel, med tem ko me je gledal v oči.

In ta trenutek prisežem, da je moje srce bilo vsaj dvakrat hitreje.

- Moja najboljša prijateljica si. je rekel in pogledal stran.

Zasmejala sem se in ko me je spet pogledal sem se smejala le še bolj.

- Tudi ti si moj najboljši prijatelj Georgie.
Zasmejal se je in bila sva vse bližje in bližje moji hiši.

- Samo po svojo torbo za gimnastiko grem in potem po gimnastiki greva na kavo, vredu?

- Vredu.
oki to je drugi del. kako vm je všeč?
17. februar 2014
u147737
u147737
awii kera pikija sta :33 pa george je tok faking lep *0* hih<333
neeeeeeeeeeeeeeeeext +nova bralka
20. februar 2014
next!!!!
20. februar 2014
u155253
u155253
Aww next
20. februar 2014
u89740
u89740
neexxtt
20. februar 2014
- Isabelle! Premet naprej! se je zadrla moja trenerka.

Nehala sem gledati Georga in naredila, kar mi je rekla trenerka.

- To je bilo površno, še enkrat.

In sem naredila.

- Dobro, vedno naredi tako.

Pokilmala sem, saj sem vedela, da je čez 10 minut konec treninga. Zelo imam rada gimnastiko, treniram jo že od kr sem bila majhna in če sem poštena imam nekaj talenta. Ampak jaz bi bila raje z Georgom, izgleda zelo osamljen tam na tribuni.

- Vredu, če nekajkrat ponovite, nato je navrsti raztegovnje, dekleta.

Naredila sem še nekaj premetov in se nato začela raztegovati. Zatem sem odšla v garderobo in se preoblekla. Podrla sem si figo in si razčesala lase. Dala vse stvari v svojo torbo in šla.
Odšla sem Georga, ki je še vedno sedel na tribuni.

- Živjo. sem rekla

- Hej. je rekel in se nasmehnil.

- Danes si bila dobra. je dodal.

Kadarkoli me pride gledat na trening to reče a,pak še vseeno sem mu vedno zelo hvaležna, neglede na to kolikokrat mi je to že rekel.

- Hvala. nasmehnila sem se mu.

- No zdaj pa pojdiva, ker bi rad kavo. je rekel proseče in jaz sem se nasmehnila, njegovi obsedenosti s kavo.

- En mocaccino in eno vročo čokolado. je rekel George in najprej pogledal mene nato pa še natakarico.

- Je to vse ali želita še kaj? je vprašala.

Izgledala je zelo zdolgočasena, kot da komaj čaka, da gre domov.

- Hočeš še kaj? me je vprašal George.

Odkimala sem, ampak Geroge me je še vedno gledal.

- Najbrž bi morala kaj pojesti, saj si ravnikar imela trening. je rekel.

- Ne, vredu sem. sem rekla in George je pokimal in spet pogledal natakarico.

- To je vse, hvala.

- Malo, srednjo ali veliko?

- Srednjo.

- Obe?

- Ja.
Pokimala je in odtipkala nekaj v računalnik.

- To to bo 4,45 funtov prosim. Je rekla in George ji je dal denar.

Počakala sva nekaj minut in potem nama je prinesla njegovo kavo in mojo vročo čokolado in odšla ven. Mislim, da je prav prisrčno, kako George natanko ve kja hočem, vročo čokolado imam najraje. Iz žepa sem vzela nekaj denarja in ga dala Georgu.

- Izvoli, za vročo čokolado.

- Obdrži, danes jaz častim.

- Si prepričan?

- Ne, nisem, zakaj ne bi ti vse plačala? je rekel sarkastično.

Zasmejala sem se in on je spet spregovoril tokrat normalno.

- Ja, Belle, prepričan sem zato pa so prijatelji.

- Da si kupijo kavo?

- Ja. je rekel, medtem ko se je malo zasmejal.

Nasmehnila sem se mu.

- Hvala George.
Hvala ker berete. upam da vam je všeč. če mate kkšn komentar al pa predlog lahko poveste.
21. februar 2014
u89740
u89740
neextaj http://www.igre123.com/forum/tema/you-amaze-me-(union-j-in-amp-the-wanted)/66580/ sorri ker oglašujem ampak tudi jaz pišem o Union J pač so The wanted še zraven če katera želi brat
21. februar 2014
u147737
u147737
use je supr neeeeeeeeeeeeeeeeeeext
21. februar 2014
next!!!
21. februar 2014
u155253
u155253
Next
21. februar 2014
- Belle? je rekel Georgov nežen glas.

- Ja?

- Ali boš šla na spomladanski ples?

- Nevem še, ti?

- Tudi jaz še nevem.

Pogledal je proti svojim zvezkom, takoj ko je opazil, da ga gledam. Sedela sva na njegovi postelji in se učila kemijo. Ponavadi se je to končalo z pogovorom o vseh drugih možnih stvareh razen o tem kar sva se učila.

- S kom si pa želiš iti? je vprašal in vrtel svoj svinčnik med prsti.

- Nevem. sem odgovorila še enkrat.

- Kaj pa ti? sem vprašala.

Skomignil je z rameni.

- Tudi ja še nevem. je odgovoril.

Gledala sem ga kako je še vedno vrtel svinčnik med prsti.

- Ali so bojiš?

- Kako to misliš, George?

- Prihodnosti, sem mislil. je rekel in gledal v tla.

- Jaz razmišlam o prihodnosti kar pogosto.

- Si še vedno želiš postati pevec?

- Ja, vedno si bom. je rekel z zasanjanim glasom.

- Ampak razmišljam o grafičnm oblikovanju. je dodal.

- Zakaj?

- Da bom lahko živel, nekega dne bo imel otroke in ženo in psa in hišo in…

- Saj razumem George. sem ga prekinila v smehu.

Nasmehnil se je.

- O čem pa ti razmišljaš?

- Če sem iskrena, še nevem. sem jecljala

- Vsem govorim, da bom najbrž delala v biznisu ali banki, ker to delata tudi moja starša, ampak res nevem kaj naj s svojim življenjem. sem dodala

- Si zelo dobra pisateljica. Jaz bi kupil tvoje delo, če bi ga kdaj prodala. Je rekel George in jaz sem se mu nasmehnila.

- Hvala, to mi pomeni zelo veliko.

George je pogledal svoje knjige, ki ležijo na njegovi postelji. V njegovih očeh ni iskrice, ki je ponavadi, zato vem da je nekaj narobe, vendar me je strah vprašati, a na koncu se vseeno odločim, da ga bom.

- George, kaj je narobe?

- Nič. Pogledal me je, kot da neve kaj ga sprašujem.

- Izgledaš……. žalosten.

- Saj nisem, samo……. zmeden sem.

- Zakaj?

Vzdihnil je.

- Zelo neumno je, ampak…. je jecljal.

- Ni neunmo, nadaljuj prosim. sem ga prosila.

- Zdi se mi kot, da čas kar leti mimo mene

Pokimala sem, vendar nisem povsem vedela, kaj je mislil.

- Kmalu bomo maturirali in jaz sem se zadnje čase preveč zafrkaval, da bi se zdaj pravilno odločil, kar pa se moram.

- Kaj misliš?

- Odločiti se moram kaj bom s svojo prihodnostjo, vpisati se moram na kakšno šolo, vendar se mi zdi, da sem še premlad, da bi se moral odločati vse te stvari, malo strašljivo je, ker je še prezgodaj.

- Vem kaj misliš.

Nasmehnil se je, kot da mi je hvaležen, da ga razumem.

- Jutri imam razgovor za službo, nič takšnega, saj je samo kavarna o kateri sem ti govoril.

Nasmehnila sem se mu.

- To je dobro George, všeč jim boš.

Pogledal me je in se smejal.

- Upam.

- Seveda jim boš.

Spet je pogledal svoje knjige.

- Hej, George.

Pogledal me je.

- Ne skrbi glede prihodnosti, boš že videl kaj ti je namenjeno v prihodnosti in še preden se boš zavedel boš vedel kako se odločiti.
Pokimal je in se nasmehnil. Vedela sem, da se je malo pomiril, ampak še vedno je hotel nekaj reči, vendar ni upal.

- Ja prav imaš, še imamo nekaj časa.

Pogledal me je, kot da hoče nekaj najti v mojih očeh.

- Razmišljal sem o grafičnemu oblikovanju, kot sem ti prej povedal, ampak še vedno sem…. je jecljal, ampak še vedno sem ga gledala.

Njegov izraz na obrazu je izgledal, kot da se odloča ali mi bo povedal ali ne.

- Ampak poleg tega sem razmišljal še o….. pogledal je svoje roke, ki so bile malo potne.

Nato je spet pogledal mene.

- Poleg tega sem razmišljal o tem, da bi se pridružil vojski, po tem ko maturiram. Je rekel s solzami v očeh.
upam, da vm je ušeč,hvala ker berete.
pa od zdej naprej bo next 1x na teden, ker nimam tok časa čez teden (šola pa to), tko da bo najbrž ob petkih zvečer al pa ob sobotah, upam da boste še zmer brale. pa še če bi lahko na nekaj uprašanj odgovorile.

1. kakšna se ti zdi zgodba?
2. kaj ti je najbolj/najmanj všeč?
3. next?
24. februar 2014
u163118
u163118
neeeeeext
use mi je ušeč *OO*
popolno
24. februar 2014
u155253
u155253
1. kakšna se ti zdi zgodba?super
2. kaj ti je najbolj/najmanj všeč?ne da mi ni ušeč sam malo mi je smešno ko je tak prestrašen pa sramežliu( jeclanje in to)..drgač je use super , mega <3
3. next?next( nextaj ko boš loh itak mamo zaj usi take z šolo )
24. februar 2014
hejj vem da je ful časa minil odkar sem nazadnje objavila ampak v šoli sem mela tako norišnico. in upam da bom zdej lahko nadaljevala. drugače pa tukaj je nadaljevanje upam da boste še bral <3
Kar naenkrat je bila v sobi popolna tišina.

- Kaaaaaaaaj?

Pogledal me je s solznimi očmi.

- G-george ne moreš narediti tega. sem rekla z tresočim glasom.

Presedla sem se bližje k njemu in ga objela.

- Prosim ne naredi tega. sem ga rotila in skoraj začela jokati.

- Zakaj ne? Moj brat ima dobro službo v vojski. njegov glas se je zlomil na koncu stavka.

In potem sem dojela.

Sva ta žalost v njegovih očeh in ta čuden pogovor, ki ga ima z mano je zaradi njegovega brata. Vem da ga zelo pogreša.

- Ali si vredu? sem vprašala in gledala njegove rjave lase.

To je bilo neumno vprašanje, saj vem da ni ampak tega ne bo pokazal. Saj nikoli ne pokaže.

- Ja. je rekel in se nasmehnil.

- Samo zmeden sem zaradi vseh teh odločitev, ampak saj bo vse vredu.

- No zdaj pa se osredotočiva na kemijo. je rekel.

Pogledala sem ga medtem, ko je bral.

Poznam ga že od 11 leta, spoznala sem ga, ko sem se preselila sem.
Živela sem že v zelo različnih mestih in potem se je mamina služba preselila v Bristol.
Najprej sem mislila da se bomo kmalu spet preselili, ampak se nismo in za to sem zelo vesela, saj sem dobila priložnost, da dobim nekaj kar nikoli prej nisem imela, pravega najboljšega prijatelja.

Moja mami dela v banki in ima kar visoko delovno mesto, oči pa ima privatno podjetje. Jaz bi rekla, da sta obsedena z delom, vendar to ne pomeni da ju imam kaj manj rada. Nista veliko doma, vendar si želim da bi bila, edini čas, ki ga res preživimo skupaj je božič in počitnice.

Zato se počutim kot da je Georgova družina tudi moja. Večino časa preživim pri njemu in njegova družina me obravnava kot članico njihove družine in mislim, da je to zelo prikupno.

Edinka sem, kar je včasih malo žalostno, ampak imam Harriet, ona mi je kot sestra. George je lahko zelo vesel, da jo ima, ampak on tega ne razume, tako kot noben, ki ima brate ali sestre.
- Magnezij in cink… sem slišala Georga mrmrati samemu sebi.

Poznam ga že nekaj let in zdaj že vem nekaj stvari o njem.
Vem kako se mu nosnici zavihata navzgor, ko se smeji in vem kdaj njegov nasmešek ni pristen.

Vem kdaj se počuti neprijetno, saj vedno pogleda mene, potem se živčno nasmeji in se začne živčno igrati z svojimi prsti.
Vem tudi kdaj se počuti prijetno, saj se začne smejati in govoriti in ne bo se živčno igral s svojimi prsti ali s čim drugim kar ima v roki.
Vem tudi kdaj je živčen, zaskrbljen ali prestrašen, saj da roko pred usta in grize svoje prste. Včasih pa se igra s svojimi lasmi.

On je najbolj prisrčna oseba, ki sem jih kdaj spoznala in nikoli ne bi ugotovili, da so ga ustrahovali, ker je preveč pozitivna in vesela oseba. Ampak je tudi zelo močna oseba, saj se nikoli ne pritožuje in nikoli ne pokaže žalosti. Ampak če ga spoznaš tako dobro kot jaz znaš prepoznati kdaj je žalosten, čeprav zna to dobro skriti.
In zdaj je žalosten.

- George, sem rekla in se ga nežno dotaknila.

Pogledal me je tako kot da me je z očmi prosil naj ne vprašam. Pogledala sem ga nazaj in se počutila malo krivo, ker sem vedela, da je nekaj narobe.

- Kaj je….

Te oči. Ujela sem se malo preden sem hotela dokončati vprašanje in zamenjala temo, saj ga nisem mogla vprašati, ne ko me je tako gledal.

- Kaj bo v testu?
Upam da vm je všeč
19. maj 2014
u136817
u136817
next?
27. julij 2014
oki nov del po skoraj enmu letu, groza sej vem ampak preprost nism mela časa da bi pisala pa tut nekega navdiha ne. ampak zdej je končno nov del!!!
- Isabelle!
Obrnila sem glavo in videla Georga, ki je hodil vedno bližje in se smejal. Ustavil se je pri moji omarici in me gledal kako sem vanjo dala svoje zvezke.
Zadnjo uro sem imela biologijo, upam da mi je šlo dobro pri testu, ker če mi….
- Živijo, Georgov glas je zmotil moje misli.

- Živijo Georgie, sem rekla veselo, ker sem ga spet videla.

- Matt me je prosil naj te vprašam, saj je mislil, da si zbolela, ker te ni videl cel dan, ampak sem mu povedal, da nisi, saj sva zjutraj skupaj prišla v šolo.

- In kaj hočeš povedati? sem ga vprašala.

- Oh, saj res, je rekel smeje.

- Prosil me je, da te vprašam, če se želiš pridružiti njemu, Ann ion meni na filmskem večeru danes zvečer?

- Ja, to bi bilo super, sem odgovorila
Ann, ki je vzdevek za Anastasio, in Matt sta druga dva kota našega tako imenovanega prijateljskega kvadrata. George in jaz sva si najbližje in potem sta tukaj Ann in Matt, ki sta nama kar blizu. Dva fanta in dve punci, ne me vprašati zakaj je tako, ker pač je, če je to sploh smiselno.
Kakorkoli, saj so še drugi s katerimi se tudi druživa, vendar najpogosteje smo mi štirje, ki se največ družimo in filmski večer bo super, saj ga že dolgo nismo imeli, pogledali bomo nekaj najnovejših filmov, se malo kregali, saj bova midve z Ann hoteli gledati kakšen bolj romantičen film, Matt in George pa bosta hotela gledati akcijski film.
- V redu, potem pridi k Mattu ob osmih nocoj, prinesi kakšen čips ali kaj podobnega.
Pokimala sem in zaprla omarico.

- Bi se usedla zunaj na sonce in pojedla kosilo? Sem vprašala Georga in popolnoma spremenila temo pogovora.

- Seveda, je rekel in jaz sem spet odprla omarico, da sem iz nje vzela svoje kosilo.

Ostanki od včeraj , kot ponavadi. Enako je bilo z Georgom. Medtem ko sva sedela na klopci in jedla sem opazovala Georga kako je jedel svoje špagete in si predstavljala njega ter njegovo družino, kako so sinoči jedli te špagete in se smejali nečemu smešnemu, ki je bilo na radiu ali pa kako Toni hvali Harriet zaradi dobre ocene pri matematičnem testu in kako George sprašuje vprašanja, katerih odgovor ga ni zares zanimal, samo da bi čas minil hitreje. Sploh se ne zaveda kakšno srečo ima, da ima takšne večerje. Večerje, ki so vedno okoli petih ali šestih in nikoli ne je sam.

Moje večerje niso take, včasih so ob petih včasih pa ob devetih. Včasih jem z družino, kar se redko zgodi, ponavadi pa jem sama in si moram kaj pogreti ali pa si naredim sendvič, saj moja starša ponavadi delata pozno v noč. Ampak saj je v redu, sem se že navadila, da moram uživati v tistih redkih družinskih večerjah, pa čeprav se hitro končajo in večino časa moji starši govorijo o svoji službi in mene ponavadi vprašajo samo dva vprašanja, kakšen dan sem imela in če sem uživala v hrani.

Vedno odgovorim z »dobro« in »ja« in potem onadva le pokimata in jesta naprej in na vsake toliko časa pogledata na uro ali telefon.

Včasih je malo žalostno, ampak vsaj nisem popolnoma sama v hiši, imam psa ime ji je Tiger-Lilly.

Zakaj?

Včasih sem veliko gledala Petra Pana in vedno mi je bila všeč tista Indijska princesa in ko sem dobila psa sem jo poimenovala Tige….
- Kako ti je šlo pri testu? George je spet zmotil moje misli, včasih se res zgubim v njih

- Upam, da dobro, sem mu odgovorila in ga pogledala.

- Tam sem sedela 40 minut dalj kot ti, ti si po 30 minutah oddal, sem še dodala

- Vem, moral sem govoriti z Mattom in nisem več vedel kaj naj napišem, samo upam da nisem pisal kakšnih neumnosti.

Pokimala sem in gledala kako napol mrzel in napol topel spomladanski veter piha skozi njegove lase in mu padajo po obrazu. Pogledal me je nazaj in občudovala sem njegove lepe rjave oči.
- Vesela sem, da prihaja pomlad, sem rekla

- Ja, jaz tudi.
Tako sva sedela še nekaj minut, on je gledal naokoli jaz pa sem občudovala njegove oči. Opazila sem, da v njih ni tiste posebne iskrice, ki je ponavadi in takoj sem vedela, da nekaj ni vredu, vendar nisem upala vprašati.

04. februar 2015
Next!
11. februar 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg