Oh, ja. Se strinjam. Zelena pomirja.
01. avgust 2019
1.4

Povlekel jo je v kot, v eno izmed izpraznjenih hiš. Starka v njej je umrla en teden nazaj. Pravili so, da je staknila sončarico in da ji ni bilo pomoči. Že čez nekaj dni naj bi se vanjo vselila nova kmečka družina, vsaj za tem, ko bodo hišo izpraznili in požgali, kar je v njej uporabnega. Starka naj bi namreč zbirala vse od zmahanih pletenih prtičkov do ogromnih glinenih posod, ki so bile nič drugega kot nekoristen kič.

Enya si ni upala niti vdihniti, kaj šele iz sebe izpustiti drobec glasu. Tudi če bi kričala, ji to ne bi koristilo. Vaščani bi sicer prihiteli na pomoč, a Flynn bi se jim s svojimi izgovori gladko izmuznil in jo ob pravi priložnosti znova napadel. Znal je biti prepričljiv in skrajno šarmanten. Morebiti je ravno s to lastnostjo zapeljal dekleta.

Enyi se je na njem, poleg nemarno skuštranih las, smradu po postanih oblačilih in neobritih dlak na bradi, najbolj gabil njegov nasmeh. Iz njega je razbrala, da Flynn prepozna prav vse človekove šibkosti.

Flynn je bil v sončni svetlobi videti veliko bolj čeden - morda je bil mrak tisti, ki je pokazal njegov pravi jaz. Razkril je resnično zunanjost, Enya pa je njegovo gnilo dušo že poznala.
Potisnil jo je ob hladno steno in se s telesom privil bližje. Zašepetal ji je v uho, da so se ji na hrbtu naježile dlake.

»Kakšno presenečenje. Rekli so mi, da si bolj ognjevita.«

Sklonil se je in prijel za rob njenega krila. Zdrznila se je.

»Sej bo hitro mimo, boš videla. Še prosila boš za še. Čisto vsako sem že in vsem je bilo všeč. Tudi tebi bo.« Besede, ki so se vile iz njegovih ust, so jo silile k bruhanju. Tako se ji je gabil, da ga bi najraje do smrti pretepla, a kaj ko so bili njeni udi odreveneli. Njena kolena so bila tako mehka, da se je komaj držala pokonci, roke pa tako mlahave, da jih skoraj ni čutila.

»Takole,« je začel, da bi razložil pravila, »tiho boš kot miška. Žal ti bo, če se oglasiš. Štekaš?« Ni čakal na pritrditev. Dvignil ji je krilo in začel zavzeto poljubljati njen vrat, a ni bil pripravljen na tisto, kar je sledilo.

Enyine okončine so v hipu oživele. Z enim naglim udarcem mu je zdrobila čeljust, z drugim ga je odrinila stran in ga vrgla po tleh. Ni se ozirala, temveč je le stekla domov, ne zaradi strahu, temveč zaradi goreče jeze, ki se je razplamtela v njenih prsih.

Stekla je, da bi se razbremenila težnje, da bi ga ne mestu ubila. Skoraj je bila že prepričana, da ga tudi je, če ga ne bi navkljub teku za sabo slišala glasno sopsti. Trd pristanek mu je vzel sapo.

Flynna naslednje dni ni bilo videti na ulicah. Čez teden ali dva se je končno prikazal, z iznakaženim obrazom in potrtega pogleda. Čim mu je na makadamski cesti prihajala nasproti, je pogled usmeril v tla.

Nikomur ni povedal za njuno bližnje srečanje. Sram ga je bilo, da ga je v manj kot sekundi na tla vrglo vaško dekle.

__________________________________________________________
Tokrat malce krajši del. Se bom potrudila sredi tedna objaviti še enega

Hvala vsem <3
04. avgust 2019
Next
04. avgust 2019
In to je eden izmed razlogov zakaj bi vsa dekleta v okviru športne vzgoje morala biti deležna izčrpnega treninga samoobrambe :]
04. avgust 2019
Zelo zanimiva zgodba v kateri se prepletejo zanimive stvari. Tvoj navdih je neverjeten. Zdi se mi zelo fascinantno kako v besedilo vneseš vsa sporočila, ki so pomembna zelo globoka zgodba in zanimiv način pisanja. To je super.
04. avgust 2019
Next....enya mij prou usec.glede na to kako je nerodna z kuhinsjkimi opravili in pomoci svoji druzini je prav fascinantno da zna samoobrambo
04. avgust 2019
Next
04. avgust 2019
Next flynn presneta baraba!! se sreca da se ga je enya uspela resit.
04. avgust 2019
Kakšna škoda, da taki, bom rekla kar posiljevalci, ki padajo na šibke, niso ostali v preteklosti. Še preveč jih je, poleg tega pa se ne zavedajo, kakšen pečat pustijo na dekletih (ali tudi fantih) za vse življenje za nekaj nebrzdanih minut izključno njihovega užitka. Grozljivo.
04. avgust 2019
Senca ~, se popolnoma strinjam.
In tole, kar je napisano, je božansko. Način, kako oblikuješ povedi in skrbno izbiraš besede, me vedno fascinira.
05. avgust 2019
Next
06. avgust 2019
Next
10. avgust 2019
1.5

Edino mesto, kjer se je Enya počutila varno pred lačnimi pogledi fantov in ljubosumnimi pogledi vrstnic, je bila knjižnica. To so mestni pijanci v središču mesta, na Trgu Stoterih, popolnoma razdejali in jo spremenili v pivnico, zato so se starešine, najmodrejši možje v mestu, odločili, da jo preselijo v vas, kjer je ne bo omaloževal podoben sloves.

Knjižničar je rad govoril, naj človek ne sodi knjige po platnici. Potemtakem ne bi smeli po zunanjosti soditi tudi novonastale knjižnice. Ta je bila namreč bivša kamnita prašičja štala, kateri so prizidali še eno nadstropje in jo očistili. Njen novopečeni gospodar se je pogosto pogovarjal s knjigami. Bile so mu posebne prijateljice. Enya je v njegovem glasu večkrat začutila pekočo nostalgijo. Knjižničina predhodnica naj bi imela obokan strop, ki mu ni bilo videti konca. Posut je bil z zvezdami izpod čopiča najboljšega slikarja v mestu. Knjige naj bi se dvigale do neskončnosti. Nekoč so si lastili več izvodov istih knjig, a ker je bila zdajšnja knjižnica premajhna, so morali številne zavreči. Prestavljala si je lahko, kako je prostor preveval vonj starega papirja, a česa drugega v domišljijo ni mogla priklicati.
Živela je tako skromno, da je bila vajena le praznih sten, zmahanih stolov in umazanega poda tal. Tako si je ob pogledu na lahkotno opremljeno knjižnico spočila oči. Njena predhodnica bi jo z videzom domnevno tako presenetila, da bi ji podivjalo srce.

Vanjo je lahko po mili volji stopil vsakdo, a kljub temu se v njej ni našlo veliko ljudi. Le redki kmetje so znali brati, mestne srajce pa so še redkeje pretegnile noge in se napotile navzdol po hribu. Enya se je tako malodane izgubila med knjižnimi policami. Vsake toliko je opazila knjižničarja, ki je z izjemno previdnostjo prelagal knjige in s polic brisal prah. Vsakič se je tako zatopil v delo, da je na njeno prisotnost pozabil.

Edina človeška duša, ki ga je zvabila iz knjig, je bila debelušna hlevarica, že leta vdova. Knjižničar jo je s svojim pomanjkljivim šarmom, bogsigavedi kako, uspel zvabiti k sebi. Margerit, kot so ji pravili, ga je vsaki drugi dan obiskala in se pretvarjala, da jo silno zanimajo knjige, čeprav najbrž ni znala iz njih razbrati niti ene same besede. Knjižničar se je ob tem vsakič namuznil, a na dobrodušen način, češ da se mu ženščina in njeno polomljeno branje zdita skrajno simpatična.

Enya je medtem dobro obvladala abecedo, znala je brati in pisati. Vendar se je tega naučila v spremljavi udarcev po zadnjici. Bila je trmasta kot sam bik. Učiti se res ni marala, kljub temu pa jo je mama nazadnje le naučila tistih nekaj osnov. Zato se je zaradi trme še danes lovila z nekaterimi besedami. Pomena številnih sploh ni poznala.

Prednost knjižnice je bila ta, da med skladovnico knjig ni nihče posumil, da se v njih nahajajo nenavadne označbe. Enya je že dalj časa opazovala, da knjižničar knjige, ki jih je že prebral, pospravi na posebno polico – nenazadnje jih je bolj kot ne bral samo on. S tiste police je večkrat kakšno povlekla, jo odprla vsakič na drugi strani in z ogljem označila nekatere črke.

Starega knjižničarja bi zadela kap, če bi opazil tako bogoskrunstvo papirja. Vendar je bila varna, dokler tega ne bo razpoznal. Še dobro, kajti ni imela načrta, kako se bo po tem skrivaje pogovarjati z Edgarjem.

Edgar je bil tretji, ki je zahajal v knjižnico, malo zato, ker je rad prebiral knjige, večkrat zato, da bi razvozlal Enyino sporočilo, obrnil list papirja in ji na drugo stran napisal odgovor. Tako sta se dogovarjala, kdaj se vidita v koči. Redko sta si podatek o tem izmenjala iz oči v oči.

Včasih se je zgodilo, da sta se mimogrede srečala v vasi, ko se je Edgar po navodilih kralja namenil v izvidnico, a takrat si nista izmenjala niti besede. Enya se je večkrat komaj zadržala, da mu ne bi padla v objem. Namesto tega mu je morala le komaj opazno pokimati in ga vljudno pozdraviti, nenazadnje je bil član kraljeve straže in se je to spodobilo.

Njuna vez je bila skrivnost. Enye to ni posebej motilo. Ker je bila ljubezen edina razburljiva reč, ki se ji je do tedaj pripetila, jo je skrbno čuvala zase.

Za povrh bi se Edgarju z izdajo njune romance močno zatreslo mirno življenje. Kralju je bil nečak skoraj toliko kot sin, zato mu je hotel najti ženo iz dovolj dobre družine.

Enya temu merilu ni ustrezala.
________________________________

Waw, kakšen odziv Hvala vsem!
Senca ~ moje mnenje je, da bi morala biti samoobramba za vse. Zakaj moraš čakati, da se ti nekaj zgodi, da se potem lotiš takih tečajev? In vsekakor bi morala biti temu namenjena športna.
TimbaMi4 me zelo veseli, da imam še enega novega bralca in da te je zgodba navdušila. Hvala.
Halfie, sicer je bila tole bolj sreča kot pa samoobramba, ampak važno, da ji je uspelo
Ma_Riah, hah, ja, čeprav sem sama ustvarila lik, me ga je kar groza.
.Rᴀᴠᴇɴᴄʟᴀɪʀᴇ., se strinjam. Mislim pa, da bi morala družba več delati na tem, da takim ljudem POMAGA, ne samo, da jih kritizira čez in čez, ker se take stvari običajno zgodijo le zaradi motenj v duševnosti. Seveda se strinjam, da take ljudi zaprejo, ampak vsem bi morala biti nujno ponujena kvalitetna psihološka oskrba.
mrs. hardy Hvala, spet, zaradi tebe me bo kar pobralo od zardevanja.

In hvala tudi vsem drugim!
11. avgust 2019
Next
12. avgust 2019
Neeeeeext!
13. avgust 2019
Hvala obema
13. avgust 2019
Next
13. avgust 2019
Zelo dobra ideja glede knjižnice saj se tudi v pravem življenju ljudje ki se ne čutijo sprejeti v družbo ponavadi skrivajo v knjižnicah saj se lahko s knjigo poistovetijo z njo. Zelo zelo dobro napisano in vsakič sproti me fasciniraš kako dobro in lepo pišeš in vidi se da imaš ogromen talent in da si rojena pisateljica. Fascinantno je tudi da uporabljaš zelo težke in večini neznane besede kot so na primer bogoskrunstvo. Komaj čakam da izdaš ven naslednji del in če boš na koncu izdala celo knjigo jo bom takoj ko izvem kupil in jo bral in bral in bral saj super.
13. avgust 2019
Next
13. avgust 2019
neext
13. avgust 2019
Neeext.
13. avgust 2019
Next
14. avgust 2019
TimbaMi4, najlepša hvala za tako lep komentar, res mi ogromno pomeni.
14. avgust 2019
1.6

Enya je košaro s kračo, ostro moko in dvema jabolkoma pustila pri vhodu, tik zraven knjižničnega pulta. Knjižničar je veleval, naj po tem prostoru hodijo praznih rok. »Z umazanimi prsti boste uničili znanje,« je pogosto stokal in se panično držal za glavo, če se je kdo med malicanjem sprehajal po knjižnici.

Enyi ni bilo posebno mar za knjige, a zavoljo zdravja knjižničarjevega srca ji kaj takega ni prišlo na pamet. Če bi mu v roke padla knjiga s prepognjenimi robovi listov, bi se revčku razparal kateri od srčnih prekatov.

Ko je videl, kako težko ji je košaro spustiti z oči, ji je v zameno vedno obljubil, da bo popazil nanjo. Ljudje na teh koncih so se silno radi šli tatove. Pa naj so bili Kradeži ali ne.

Sprehodila se je do zadnje police, na katero so bile položene že prebrane knjige. Imela je domišljen sistem označevanja. Tako je Edgar med knjigami lažje izsledil njena sporočila.
Zaporedje se je večkrat nanašalo na besedo, ki se jo je v prisotnosti Edgarja naučila nazadnje. Od tega, koliko črk je imela, je bilo odvisno, koliko knjig od zadnje je bilo treba preskočiti, da je izbrala naslednjo. Beseda ubila je imela pet črk. Poiskala je tisto, v katero sta pisala nazadnje. Vsaka taka knjiga je bila za dober centimeter potisnjena v notranjost police, izven začrtanega reda.

Izbrala je peto po vrsti. Med črke Kmečkih opravil od prve motike dalje je nakracala sporočilo. Nato si je izbrala eno izmed knjig sosednje police, na svoje mesto vrnila tisto, ki si jo je nazadnje sposodila in se odpravila nazaj k knjižničnemu pultu. Te niso bile namenjene Edgarju, temveč jih je vzela s sabo domov.

Knjižničarju jo je pomolila pod nos, zgolj v vednost, da bo knjiga nek čas preživela pri njej.
Zgubal je obrvi.

»To je prezahtevno branje. Predlagam ti kaj bolj enostavnega.«

Zadržala se je, da ga ni s knjigo treščila po glavi. Da naj bi bila ta knjiga zahtevna? Pa saj živi na kmetih! O takih opravilih je imela več pojma kot on.

»Prepričana sem, da ji bom lahko kos,« se je namrščila, mu namenila še en bodeč pogled, zagrabila košaro in odšla.

Knjig, ki si jih je izposodila, ni nikoli prebrala. Le nekoliko sumljivo bi bilo, če bi knjižnico zapustila praznih rok. Na srečo pa je poznala še nekoga, ki je med popisanimi stranmi rade volje tiščal svoj nos.

_________________________________________
Tokrat nekoliko krajše nadaljevanje
17. avgust 2019
Next!
17. avgust 2019
Next
17. avgust 2019
Next super je
17. avgust 2019
Next
17. avgust 2019
Hvala vsem
1 dan nazaj
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg