Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
pisala bom izmišljeno zgodbo o dekletu z imenom Mija, ki ima 16 let ter ima prijatelja,. ki ima skrivnost ( da je volkodlak )
-------------------------------------
Mestu so prevladovali vampirji ter volkodlaki zelo dobro so sodelovali. Ljudje pa niso vedeli zanje saj bi jih začeli iskati. Ter poskušali ujeti da bi delali poizkuse na njih.
Kasneje pa so se volkodlaki ter vampirji sprli. Razdelili so se na posamezna ozemlja vampirji na enem koncu ( na severu ) ter volkodlaki na drugem ( jugu ) v sredini pa je bilo prebivalstvo. Nekaj let kasneje so volkodlaki prestopili mejo vampirjev kar je sprožilo vojno. Vampirji so si dali jasen cilj, da jih bodo pokončali ter zavladali mestu volkodlaki pa bodo njihovi sužnji-----------... a vampirjev je bilo premalo zato so začeli spreminjati ljudi v vampirje da so naredili številčnejšo vojsko. Mija pa bo začela sodelovati z volkodlaki in prisluškovala bo vampirjem da ugotovi njihov načrt a jo nek vampir zaloti....
--------------------------------------------
Toliko o obnovi
-------------------------------------
Mestu so prevladovali vampirji ter volkodlaki zelo dobro so sodelovali. Ljudje pa niso vedeli zanje saj bi jih začeli iskati. Ter poskušali ujeti da bi delali poizkuse na njih.
Kasneje pa so se volkodlaki ter vampirji sprli. Razdelili so se na posamezna ozemlja vampirji na enem koncu ( na severu ) ter volkodlaki na drugem ( jugu ) v sredini pa je bilo prebivalstvo. Nekaj let kasneje so volkodlaki prestopili mejo vampirjev kar je sprožilo vojno. Vampirji so si dali jasen cilj, da jih bodo pokončali ter zavladali mestu volkodlaki pa bodo njihovi sužnji-----------... a vampirjev je bilo premalo zato so začeli spreminjati ljudi v vampirje da so naredili številčnejšo vojsko. Mija pa bo začela sodelovati z volkodlaki in prisluškovala bo vampirjem da ugotovi njihov načrt a jo nek vampir zaloti....
--------------------------------------------
Toliko o obnovi
26. junij 2017
u198831
evo...1 Next že maš 
30. junij 2017
oprostite, res zelo zelo dolgo nisem nextala ker sem popolnoma pozabila na to zgodbo. In po eni strani je tudi nisem želela nadaljevati
---------------------------------------------------------------------------------------------------
S kolesom sem se peljala po potki, ki je bila sredi gozda. Obiskat sem šla svojega najboljšega prijatelja Maxa, ki je živel daleč od mesta. Imel je hišo sredi gozda. Živel je sam saj so njegovi starši nenavadno izginili. Nihče ni našel sledu o njih. Peljala sem se hitro, zato so moji lasje švigali vsepovsod. Ko sem prišla do njegove hiše sem kolo naslonila ob ograjo, ki je bila okoli hiše in odprla vrata ograje. Vstopila sem noter in jih zaprla. Hodila sem proti hiši. ki mi je bila vedno srhljiva. Motorja ni imel pri hiši kar pomeni da ga ni doma. Potrkala sem na vrata, a mi nihče ni odprl. Primem za kljuko in vrata so bila odklenjena.* Saj bi si lahko mislila*, on jih vedno pozabi zakleniti. Nisem ga želela čakati zunaj zato sem vstopila. Malo sem si ogledala prostor, ko sem vstopila. Vse je bilo neurejeno. Oblačila so ležala na tleh, hrana je ležala na kavču, eno okno je bilo razbito... pomislila sem* kako je šele z drugimi prostori*. Pobrala sem vsa oblačila, ki so ležala naokoli in se odpravila do njegove sobe. Ko sem vstopila sem zagledala razmetano sobo, na mizah so bili razni listi ter injekcije a sem se zagledala v zemljevid na steni. Bil je drugačen. V sredini je bilo naše mesto na severu pa je z rdečo barvico bilo označeno kot nekakšno ozemlje. Iz juga kjer je živel Max pa so bile narisane puščice, ki so vodile do označenega mesta na severu. Ni mi bilo jasno kaj je bilo to, nekaj časa sem samo stala pred zemljevidom in buljila vanj. Dokler nisem zaslišala zvok, ki je prihajal od zunaj. Pogledala sem skozi okno, ki ga je imel v sobi in zagledala Maxa, ki se je pripeljal z motorjem. Hitro sem morala iz sobe, saj mi je neštetokrat povedal naj ne hodim noter če ni pomembno ampak sem mogla odložiti oblačila v njej tako da je bilo nujno ali pa tudi ni bilo tako zelo pomembno. Odšla sem iz sobe. Malo sem se spraševala o injekcijah na mizi, saj on nima bolezni?... Odšla sem dol po stopnicah, ko sem prišla do zadnje sem ga opazila pri vhodnih vratih. Gledal me je jaz pa njega. Nekaj minut sva se samo gledala, ko sem se opogumila in spregovorila ''prišla sem na obisk pa te ni bilo, pa sem si malo ogledovala hišo'' sem mu prestrašeno rekla. Njegov obraz je zgledal jezen a se je kmalu spremenil, kot ponavadi v prisrčen nasmejan nasmešek ''oprosti, nisem mogel prej priti. Bi šla en krog z motorjem'' me je z nasmehom vprašal. ''ja seveda....'' sem mu vrnila nasmeh in sprejela vabilo. Še vedno pa me je zanimal ta zemljevid in injekcije. Moram ugotoviti več o tem..
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------------------------------------
S kolesom sem se peljala po potki, ki je bila sredi gozda. Obiskat sem šla svojega najboljšega prijatelja Maxa, ki je živel daleč od mesta. Imel je hišo sredi gozda. Živel je sam saj so njegovi starši nenavadno izginili. Nihče ni našel sledu o njih. Peljala sem se hitro, zato so moji lasje švigali vsepovsod. Ko sem prišla do njegove hiše sem kolo naslonila ob ograjo, ki je bila okoli hiše in odprla vrata ograje. Vstopila sem noter in jih zaprla. Hodila sem proti hiši. ki mi je bila vedno srhljiva. Motorja ni imel pri hiši kar pomeni da ga ni doma. Potrkala sem na vrata, a mi nihče ni odprl. Primem za kljuko in vrata so bila odklenjena.* Saj bi si lahko mislila*, on jih vedno pozabi zakleniti. Nisem ga želela čakati zunaj zato sem vstopila. Malo sem si ogledala prostor, ko sem vstopila. Vse je bilo neurejeno. Oblačila so ležala na tleh, hrana je ležala na kavču, eno okno je bilo razbito... pomislila sem* kako je šele z drugimi prostori*. Pobrala sem vsa oblačila, ki so ležala naokoli in se odpravila do njegove sobe. Ko sem vstopila sem zagledala razmetano sobo, na mizah so bili razni listi ter injekcije a sem se zagledala v zemljevid na steni. Bil je drugačen. V sredini je bilo naše mesto na severu pa je z rdečo barvico bilo označeno kot nekakšno ozemlje. Iz juga kjer je živel Max pa so bile narisane puščice, ki so vodile do označenega mesta na severu. Ni mi bilo jasno kaj je bilo to, nekaj časa sem samo stala pred zemljevidom in buljila vanj. Dokler nisem zaslišala zvok, ki je prihajal od zunaj. Pogledala sem skozi okno, ki ga je imel v sobi in zagledala Maxa, ki se je pripeljal z motorjem. Hitro sem morala iz sobe, saj mi je neštetokrat povedal naj ne hodim noter če ni pomembno ampak sem mogla odložiti oblačila v njej tako da je bilo nujno ali pa tudi ni bilo tako zelo pomembno. Odšla sem iz sobe. Malo sem se spraševala o injekcijah na mizi, saj on nima bolezni?... Odšla sem dol po stopnicah, ko sem prišla do zadnje sem ga opazila pri vhodnih vratih. Gledal me je jaz pa njega. Nekaj minut sva se samo gledala, ko sem se opogumila in spregovorila ''prišla sem na obisk pa te ni bilo, pa sem si malo ogledovala hišo'' sem mu prestrašeno rekla. Njegov obraz je zgledal jezen a se je kmalu spremenil, kot ponavadi v prisrčen nasmejan nasmešek ''oprosti, nisem mogel prej priti. Bi šla en krog z motorjem'' me je z nasmehom vprašal. ''ja seveda....'' sem mu vrnila nasmeh in sprejela vabilo. Še vedno pa me je zanimal ta zemljevid in injekcije. Moram ugotoviti več o tem..
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
18. julij 2017
Next
Injekcije-da spremeni ljudi ali vampirje v volkodlake ali vampirje v ljudi?
Injekcije-da spremeni ljudi ali vampirje v volkodlake ali vampirje v ljudi?
26. julij 2017
wow od kod kr naenkrat pridete brt to grozno zgodbo ki je ne mislim nextat res hvala... sam sem ze na svoji strani ravnokar napisala.. kar sem pozabila.. mogoce pa spremenim mnenje pa nextam sam nism sigurna
26. julij 2017
Daj nexti pliss 
Jaz sem tudi nad svojo zgodbo želela obupati, ampak sem se včeraj odločila, da jo bom kljub temu nadaljevala, če bo le kdo bral
Jaz sem tudi nad svojo zgodbo želela obupati, ampak sem se včeraj odločila, da jo bom kljub temu nadaljevala, če bo le kdo bral
26. julij 2017
aja jo grem jas brat! 
katera pa je.... hmmm... zdej ravno nep mogla napisat.. mogoce zvecer utegnem napisati...
katera pa je.... hmmm... zdej ravno nep mogla napisat.. mogoce zvecer utegnem napisati...
26. julij 2017
u223614
DA MI TAKOJJJJ NEXTAŠ!
JASNO?
UPAM
res je super zgodba in tist zemljevid je itak u sredini mesto ljudi okol pa volkodlaki pa vampirji anee? no zdj se pa lepo sprav h pisanju pa objavi Next kr cene pridem h teb in bos pisala pod nojim nadzorom!! PAZI SE ME! hahah no ja mislna sm napisat Next
JASNO?
UPAM
res je super zgodba in tist zemljevid je itak u sredini mesto ljudi okol pa volkodlaki pa vampirji anee? no zdj se pa lepo sprav h pisanju pa objavi Next kr cene pridem h teb in bos pisala pod nojim nadzorom!! PAZI SE ME! hahah no ja mislna sm napisat Next
26. julij 2017
hhahaha sam sorry res je bedn zacetek... ene 5× sm enga nardila.. po pa se za tega odlocm k je cis neki druzga kr neki upam da bo bl zanimiv ... haha bom poskusla hvala hh
sam sorry res je bedn zacetek... ene 5× sm enga nardila.. po pa se za tega odlocm k je cis neki druzga kr neki upam da bo bl zanimiv ... haha bom poskusla hvala hh
26. julij 2017
Hvala vam za takšno motivacijo. In tukaj je Next......
…........................................................................................................
Pospremil me je do svoje garaže v kateri je že bil pripravljen črn motor. Šel je do omare zraven in mi iz nje vrgel uniformo. Spretno sem jo ujela. Oblekla sem jo in nadela belo čelado z črno strelo na desni strani. Naenkrat zagledam da ima Max na desni strani na rami tattoo, ne razumem kako si je lahko naredil kaj takega. Odprl je garažo in motor odpeljal ven. Šla sem za njim. Oba sva se usedla na motor, z rokami sem ga držala okoli pasu. Kmalu sva se odpeljala od njegovega doma. Bil je pravi motorist, vozil je tako hitro, da sem skoraj padla iz motorja, če ga ne bi tako trdno držala. Kmalu sva prišla do mesta, kjer se je naenkrat ustavil. ''počakaj tu, nekaj moram preveriti'' mi je ukazal in stekel neznano kam. Snela sem si čelado iz glave in jo položila na motor *kako prijazno da si me pustil tukaj čisto samo*sem si rekla. Bila sem jezna in razočarana kadar me tako samo pusti in sam izgine za kako uro in ko pride nazaj mi ne reče ničesar. Malo sem gledala okoli in v daljavi zagledala nekaj čudnega? Želela sem pogledati kaj je bilo tam, saj ne misli da bom tukaj samo čakala in se sramotila s tem da me drugi ljudje začudeno opazujejo. Približevala sem se tistemu predmetu v daljavi, a so bili ljudje. Ampak zakaj so vdirali v hiše in ven jemali ljudi, ki so kričali od strahu a so jim preprečili to z injekcijo, ki so jim zapičili v vrat. Nemudoma so zaspali. Uspavalne injekcije? Takšne kot jih ima Max. Šele v tistem trenutku sem ugotovila da me opazujejo. Seveda saj sem samo stala tam in z odprtimi usti buljila v to kar se dogaja. Zakaj ugrabljajo ljudi? Kaj jim bodo naredili? Kdo so sploh oni? Preveč vprašanj sem imela v glavi... kmalu so se mi približevali.* bolje bi bilo ostati pri motorju*. Bili so vse bližje meni ljudi ki so jim dali injekcije pa so odložili na kupu. Hodila sem nazaj oz stran od njih. Po tem kar sem videla...jim res ne zaupam. Ko sem se pomikala stran so hodili vse hitreje. Obrnila sem se in stekla stran. ''ne moreš pobegniti'' mi je zaklical eden od njih. Zakaj bi jih poslušala saj so samo ljudje. Tekla sem še hitreje, naenkrat se pojavijo pred mano. Zaletim se v njih in padem po tleh. Nekaj časa me gledajo. Vse bolj mi je razbijalo srce. Eden od njih je nekaj zašepetal drugemu. Nisem uspela slišati. Drugi je pokimal . Bilo jih je 8 in vsi so imeli bledo belo kožo in rdeče oči, imeli so črne rokavice in črno-belo uniformo z nekim rdeče obarvanim znakom. Eden je imel v roki injekcijo. Hitro sem se pobrala iz tal in stekla mimo njih, a me en prime za roko in povleče k sebi, svoj hrbet sem imela na njegovih prsih. Z roko pa me je držal da ne bi pobegnila, tudi moje upiranje ni pomagalo. Začela sem kričati, a mi je svojo roko položil čez usta in mi preprečil kakršen koli krik. Z nogo sem ga brcnila, da me je od bolečin spustil. A kako sem lahko tako neumna da nisem vedela da jih je 8, tako me je spet nekdo spotaknil, da sem padla po tleh. Bila sem utrujena, tako prešibka za pobeg. Zadihano sem pogledala in videla kako me gledajo. Kmalu zaslišim nek glas, bil mi je zelo znan. Obrnila sem se in zagledala ''spustite jo!!'' je zaklical seveda Max kdo pa drug. Slekel je črno jakno( del uniforme) spodaj je imel kratko belo majico. Pokazal jim je tattoo, ki ga je imel na rami. Vsi so začudeni pogledali tattoo in nato njegov jezen obraz, ki jim je sporočal naj se poberejo. Zarenčali so '' kmalu pridemo nazaj, in takrat nam ne boš ušla.. fantje gremo po ...saj veste kaj mislim'' mi je zalical eden od njih in nemudoma izginili. Max se mi je približeval imela sem ogromno vprašanj. Ko sem želela kaj vprašati glede tega mi je v vrat zapičil injekcijo. No super pa ravno nisem želela injekcije. '' ne skrbi v redu boš vem veliko imaš vprašanj in to kar si videla....'' je rekel z žalostnim glasom in me dvignil iz tal. Ko me je nesel v svojih rokah sem naenkrat zaspala....a še vedno ne razumem ničesar.. In tudi njega nisem razumela da mi je to naredil.
Povejte če želite kake slikce
…........................................................................................................
Pospremil me je do svoje garaže v kateri je že bil pripravljen črn motor. Šel je do omare zraven in mi iz nje vrgel uniformo. Spretno sem jo ujela. Oblekla sem jo in nadela belo čelado z črno strelo na desni strani. Naenkrat zagledam da ima Max na desni strani na rami tattoo, ne razumem kako si je lahko naredil kaj takega. Odprl je garažo in motor odpeljal ven. Šla sem za njim. Oba sva se usedla na motor, z rokami sem ga držala okoli pasu. Kmalu sva se odpeljala od njegovega doma. Bil je pravi motorist, vozil je tako hitro, da sem skoraj padla iz motorja, če ga ne bi tako trdno držala. Kmalu sva prišla do mesta, kjer se je naenkrat ustavil. ''počakaj tu, nekaj moram preveriti'' mi je ukazal in stekel neznano kam. Snela sem si čelado iz glave in jo položila na motor *kako prijazno da si me pustil tukaj čisto samo*sem si rekla. Bila sem jezna in razočarana kadar me tako samo pusti in sam izgine za kako uro in ko pride nazaj mi ne reče ničesar. Malo sem gledala okoli in v daljavi zagledala nekaj čudnega? Želela sem pogledati kaj je bilo tam, saj ne misli da bom tukaj samo čakala in se sramotila s tem da me drugi ljudje začudeno opazujejo. Približevala sem se tistemu predmetu v daljavi, a so bili ljudje. Ampak zakaj so vdirali v hiše in ven jemali ljudi, ki so kričali od strahu a so jim preprečili to z injekcijo, ki so jim zapičili v vrat. Nemudoma so zaspali. Uspavalne injekcije? Takšne kot jih ima Max. Šele v tistem trenutku sem ugotovila da me opazujejo. Seveda saj sem samo stala tam in z odprtimi usti buljila v to kar se dogaja. Zakaj ugrabljajo ljudi? Kaj jim bodo naredili? Kdo so sploh oni? Preveč vprašanj sem imela v glavi... kmalu so se mi približevali.* bolje bi bilo ostati pri motorju*. Bili so vse bližje meni ljudi ki so jim dali injekcije pa so odložili na kupu. Hodila sem nazaj oz stran od njih. Po tem kar sem videla...jim res ne zaupam. Ko sem se pomikala stran so hodili vse hitreje. Obrnila sem se in stekla stran. ''ne moreš pobegniti'' mi je zaklical eden od njih. Zakaj bi jih poslušala saj so samo ljudje. Tekla sem še hitreje, naenkrat se pojavijo pred mano. Zaletim se v njih in padem po tleh. Nekaj časa me gledajo. Vse bolj mi je razbijalo srce. Eden od njih je nekaj zašepetal drugemu. Nisem uspela slišati. Drugi je pokimal . Bilo jih je 8 in vsi so imeli bledo belo kožo in rdeče oči, imeli so črne rokavice in črno-belo uniformo z nekim rdeče obarvanim znakom. Eden je imel v roki injekcijo. Hitro sem se pobrala iz tal in stekla mimo njih, a me en prime za roko in povleče k sebi, svoj hrbet sem imela na njegovih prsih. Z roko pa me je držal da ne bi pobegnila, tudi moje upiranje ni pomagalo. Začela sem kričati, a mi je svojo roko položil čez usta in mi preprečil kakršen koli krik. Z nogo sem ga brcnila, da me je od bolečin spustil. A kako sem lahko tako neumna da nisem vedela da jih je 8, tako me je spet nekdo spotaknil, da sem padla po tleh. Bila sem utrujena, tako prešibka za pobeg. Zadihano sem pogledala in videla kako me gledajo. Kmalu zaslišim nek glas, bil mi je zelo znan. Obrnila sem se in zagledala ''spustite jo!!'' je zaklical seveda Max kdo pa drug. Slekel je črno jakno( del uniforme) spodaj je imel kratko belo majico. Pokazal jim je tattoo, ki ga je imel na rami. Vsi so začudeni pogledali tattoo in nato njegov jezen obraz, ki jim je sporočal naj se poberejo. Zarenčali so '' kmalu pridemo nazaj, in takrat nam ne boš ušla.. fantje gremo po ...saj veste kaj mislim'' mi je zalical eden od njih in nemudoma izginili. Max se mi je približeval imela sem ogromno vprašanj. Ko sem želela kaj vprašati glede tega mi je v vrat zapičil injekcijo. No super pa ravno nisem želela injekcije. '' ne skrbi v redu boš vem veliko imaš vprašanj in to kar si videla....'' je rekel z žalostnim glasom in me dvignil iz tal. Ko me je nesel v svojih rokah sem naenkrat zaspala....a še vedno ne razumem ničesar.. In tudi njega nisem razumela da mi je to naredil.
Povejte če želite kake slikce
26. julij 2017
u223614
dej Next takoj zdj... zasvojila me je tvoja zgodba...kot tiste inekcije.. Next..
26. julij 2017
u223614
ja resno...mam ze velike oci hah
26. julij 2017