Based on a true story.

Bled, Slovenija. Spet.

Po desetih letih je ponovno tukaj.

Terasa kavarne Park s pogledom na navadno prečudovito blejsko jezero, ki ga je tokrat strašilo s svojo temačno in neskončno globino.

Plečnik je zavzdihnil in obrnil pogled v enako temno nebo. Oster veter mu je razpihal lase in se ujel v njegov suknjič, ki je bil zdaj za 5€ lažji.

Kmalu bo nevihta. Najbolje bi bilo da bi se vrnil v Ljubljano.

A preden lahko odide mora opraviti svoje poslanstvo in pustiti preteklost za sabo.

Enkrat za vselej.

Plečnik pogleda na svojo mizo. Tam, na krožniku, ga čaka njegov največji izziv. Vir njegovih nočnih mor.

Blejska kremšnita. Sladica, ki arhitekte spravi na kolena.

Jože s tresočimi rokami ponovno dvigne meni in prebere njen opis.

»Zlato zapečena podloga iz listnatega testa, narejenega z maslom in ne margarino, slastna vaniljeva krema, ravno prav gosta, da se ob rezanju ne razleze in da je okus tako popoln, stepena sladka smetana, v ravno pravem razmerju z vaniljevo kremo, in ponovno hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu.«

Njegove oči komaj zajamejo zadnjo poved besedila, preden vrže meni po tleh. Nikoli v življenju še ni bral takih laži.
Postane mu slabo.

» Kako je lahko to slovenska nacionalna jed?? Jebal ti bom mater, Ištvan Lukačevič!« se zadere v nebo. V oči mu stopijo solze.

Odgovori mu le šelestenje dreves. Začelo je rositi.

Plečnik ponovno pogleda kremšnito. Sladkor na listnatem testu se je zaradi dežja spremenil v tekočo drizlo.

S težko roko prime vilico in jo dvigne proti njej.
Končno bo kremšnito pojedel, kot se spodobi. Vse tri sloje hkrati, brez da se bo speštala. Nikoli več mu je ne bo treba jesti v treh korakih: posebej testo, posebej krema, posebej testo.

Morda mu nazadnje ni uspelo, ampak za sabo ima 10 let treninga.

Od zadnjega poskusa je zaključil študij, prepotoval apeninski polotok in občutil privlačnost antike. Ta mu je dala popolnoma novo razumevanje arhitekture. Obiskal je med drugim Benetke, Raveno, Firence, Rim in Pariz. Tam je podrobno opazoval in spoznal klasiko. Poleg tega je predaval na fakulteti za arhitekturo in popolnoma urbanistično spremenil Ljubljano. Bil je učenec Ottona Wagnerja, prekleto. Navadna sladica ga ne bo ustavila.

Plečnik z vilico nežno pritisne ob rob kremšnite. Pri tem si tako močno grize ustnico, da na jeziku začuti kri.

Odkašlja se, in v kremšnito pritisne močneje.

Zasliši se grmenje. Veter zapiha močneje. Rosenje se spremeni v naliv.

Kremšnita se spešta.

In Plečniku se po obrazu razlijejo solze.
19. avgust 2022
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani