Heej punce! tukaj je šeen fanfic od naših fantov. Ker sem nova na tem področju komentiraj, kritiziraj, povej mnenje... upam da vam bo všeč
''Daj zmigaj se že, kreten!'' sem zavpila nekomu skozi okno avtomobila. Bila sem že zelo pozna na predavanje in če me ravnateljica zopet dobi… Stopila sem na plin in hitro vozila proti akademiji. Hah akademiji. Sovražila sem akademijo, ker me je omejevala, omejevala je mojo ljubezen. Ljubezen do glasbe, čeprav je bila to akademija za glasbo. Vsi so me jemali kot nadpovprečno nadarjeno učenko. To mi je začelo presedati zato sem v šoli zelo popustila. ''Rosalie Williams!'' sem zaslišala vreščeči glas ravnateljice, medtem ko sem tekla po hodniku. Ustavila sem se in naveličano zavila z očmi, ter jo počakala, da je prihitela do mene.'' Gospa ravnateljica, resnično se mi mudi na predavanje…'' sem se začela izgovarjati, a me je takoj prekinil njen prodoren glas: ''Rosalie, odlično novico imam zate,'' je začela razlagati in že sem pomislila na nov seminar, ki se ga bom morala udeležiti, da bi 'izpopolnila glasbeni talent, ki mi je bil podarjen v zibelko'. Odkar obiskujem glasbeno akademijo v Londonu moram skoraj vsak mesec na izobraževalno izpopolnjevanje ali pa seminarje o petju ali na takšne in drugačne bedne stvari. Ampak glasba mi res pomeni največ. Že od ranega otroštva sem se ukvarjala z glasbo in spremljala me je povsod. Ko sem preživljala najlepše trenutke svojega življenja in ko mi je bilo najbolj hudo in je zmanjkalo solz, je bila glasba vse kar sem imela. ''Ker menim, da si si pridobila že dovolj teoretičnega znanja o večglasnem petju, sem se odločila, da te preizkusimo tudi v praksi,'' je nadaljevala. Pramen svojih dolgih, temno rjavih las sem si zataknila za uho in jo pogledala.''Prakso?'' sem začudeno vprašala. ''Ja, tako je. Svoje znanje boš skušala kar se da najbolje preliti v realnost.'' Super! Sedaj me bo poslala h kakemu slabemu zboru, ki mu ni pomoči in jaz ga bom morala reševati. ''Amm… kam pa?'' sem poskušala čim bolj navdušeno vprašati. ''To v normalnih pogojih sicer ne bi bilo možno, ampak ker se je njihova profesorica petja upokojila in ravno med snemanjem novega albuma iščejo nadomestno, boš poskušala izboljšati petje skupini One direction.'' One direction. Zakaj jaz? Mislim, ne poznam jih ravno najbolje, vem pa, da ni ravno dobro biti v njihovi bližini če te ujamejo histerične najstnice. No, tudi sama sem pri 18 še najstnica, ampak sem se vedno vedla nekoliko bolj zrelo. Ampak ok. Če je to edini način da grem ven iz te zadušne šole in izkoristim moje znanje in ljubezen do petja, potem ok.

kaj mislite? nadaljujem?
20. april 2013
u82874
u82874
neeeeeeext!!!!
ja nadaljuuj nuno! začetk mi je fuul ušeč
20. april 2013
next... nice start
20. april 2013
next
20. april 2013
Neeeeeeeeeext
Res TOP zacetek
20. april 2013
u110366
u110366
Neeeeeeeeeeeeeeexxxxxxtttt
20. april 2013
u126497
u126497
dober začetek !! neeeeeeeext
20. april 2013
tinki tanki banki ale dej. te spodbujam soseda
20. april 2013
drgač pa next <3
20. april 2013
Neext !
20. april 2013
next
21. april 2013
u127131
u127131
neeeeeeeeeeeeeext.*
21. april 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
21. april 2013
''V redu, sprejmem.'' sem rekla. '' Kdaj pa začnem? Koliko časa bom morala preživeti z neobvladljivimi, hormone sporščajočimi najstniki?'' sem zavzdihnila. Nisem vedela kako naj se lotim tega izziva. Ni mi bilo ravno všeč, da bom dobila 5 fantov, ki so približno mojih let in jim morala postavljati neko avtoriteto. ''Dokler ne najdejo zamenjave. Začneš pa jutri. Rosalie, poglej. Vem, da ti ni lahko. Ampak delo je dobro plačano in tvoj talent je res nekaj posebnega. To je edinstvena priložnost. Sedaj pa le pojdi k pouku'' je še rekla in odšla. Počasi sem odšla do predavalnice, se usedla in nezbrano razmišljala o ponudbi, ki sem jo pravkar sprejela. One direction nisem poznala najbolje. Vedela sem, le da so boy band, ki je zelo slaven, uspešen, bla bla bla… malo me je skrbelo. Kako se bodo odzvali, ko bodo zagledali njihovo novo začasno profesorico petja? Me bodo sploh poslušali? Do konca predavanj sem si razbijala glavo s takšnimi ali drugačnimi vprašanji, potem pa sem se odpravila do mojega avta, da bi odšla domov in se pripravila za jutrišnji prvi dan. Ko sem prijela za kljuko od avta pa me je po rami potrepljala roka. ''Oila Rosalie. Kam hitiš?'' bil je Jacob, sošolec pri predavanjih iz klavirja. ''Hej Jacob. Domov se odpravljam. Jutri me čaka pomemben dan…'' a se mi samo zdi ali so njegove oči res identičnega odtenka kot ocean? Ah, Rose!! Zberi se! ''Ja sem slišal. Cela akademija govori o tebi.'' Je rekel. To me je v trenutku streznilo. Cela akademija? Že to, da me znanci kličejo Rosalie in ne samo Rose, je posledica tega, da nisem ravno družaben človek. So One direction res tako vplivni? Joj, izgleda, da me čaka težko delo. ''Res? No… se še kaj vidiva. Adijo!'' sem mu rekla, se usedla v avto in odpeljala, na skrivaj pa sem v ogledalu opazovala njegovo zadnjico. Kar pa ni bilo najbolj pametno, saj sem se skoraj zaletela v avto pred mano. Kolikor sem poznala Jacoba je bil zelo preprost in prijazen fant. Bil je tudi luštkan, kar pa sem še sebi komaj priznala, kaj šele drugim. Od vseh ljudi, ki sem jih poznala, mi je ravno on prišel najbolj blizu, imela sem ga nekako rada. Vendar nikoli nisem imela sreče v ljubezni. Prišla sem domov , odklenila stanovanje, vrgla torbo v kot in sedla za moj stari klavir. To je bila že moja stalnica. Živim v Londonu, sama v stanovanju, saj imam starše v Ameriki. Moje stanovanje je zame pravi odklop od hitrega tempa, ki mi ga je narekovala akademija in vse obveznosti. Tukaj sem vedno postala drug človek. Čustven, ranljiv, pravo nasprotje trdoživosti in odporniškema vedenja, ki sem ga kazala navzven. S prsti sem začela drseti po tipkah. Igrala sem Someone like you od Adele in zraven začela še peti. Morala sem se nekako sprostiti od napornega dneva.
To noč nisem spala najboljše. Zelo me je skrbelo, kako bo potekal današnji dan in vstala sem že zelo zgodaj. Uredila sem se in oblekla ozke črne kavbojke in belo srajco, lase pa spela v čop. Za sestanek sem bila dogovorjena ob desetih, do takrat pa sem še dobro uro, zato sem se odpravila do Starbucksa. Usedla sem se k mizi blizu okna, naročila kavo in se zazrla skozi okno. '' Lahko prisedem?'' je vprašal znan glas. Obrnila sem se in zagledala Jacoba. '' Oj Jacob! Ja, seveda. Prisedi.'' sem se hitro zbrala in se zavedla, da sem v bistvu razmišljala prav o njem. '' Nisi še šla na sestanek?'' je prijazno vprašal. '' Nekaj časa imam še, pa sem se ustavila tukaj. Hjoj upam, da ne bodo preveč težavni tile fantje… zadnje kar potrebujem je 5 najstnikov brez nadzora!'' sem se potožila. '' Hehe Rosalie, ti boš pa ja znala z njimi.'' Je rekel in mi pomežiknil. '' Baje, da so še kar dobri kar se tiče petja, če jih boš pa še ti izpilila do konca, potem jih čaka res zelo uspešna kariera.'' Je rekel. Zardela sem, saj mi nekdo, sploh pa fant, take pohvale še ni dal. Nadaljevala sva debato, pri kateri so me stalno motile njegove iskrive oči. Zopet me je streznila ura, ki je kazala, da je čas za odhod. '' Jacob, hvala za klepet, ampak sedaj bom res morala iti. Adijo , se še kaj vidiva'' '' Ja, tole bova morala ponoviti'' je rekel in me poljubil na lice. Osupla sem obstala in ga gledala, ko je odšel skozi vrata. Nisem bila navajena takega poslavljanja, a nekako mi je bilo všeč. Tudi sama sem zapustila Starbucks in se odpravila proti studiu. Pri vhodu me je ustavil varnostnik. Mislim, da se je klical Paul. '' Ti si verjetno Rosalie Williams, kajne? Tukaj imaš varnostno vizitko. Uspešen dan s fanti ti želim'' je rekel in se mi prijazno nasmehnil. Zahvalila sem se mu in odšla do tajnice, ki me je pospremila do nekakšne sejne sobe, kjer smo imeli sestanek. Prišel je tudi Simon Cowell. Deloval mi je nekoliko zastrašujoče in mi nenehno zastavljal vprašanja o mojih izkušnjah s praktičnim delom. Zdaj sem gospe ravnateljici hvaležna, ker me je pošiljala po vsemogočih seminarjih. To delo bo res trd oreh. Uskladili smo še urnike z vajami in sestanka je bilo konec. Potem pa je do mene prišel Simon. ''Živjo Rosalie. Res sem navdušen, da bomo imeli tako dobro nadomestno profesorico. Glej, vaje se začnejo čez 15 minut in mislim, da bi bilo dobro, da bi se s fanti spoznala že kar danes.'' '' Že danes? Mislila sem, da imam samo sestanek… nisem se nič pripravila za vaje…'' sem presenečeno dejala. '' Ah, ne skrbi. Fantje bodo že razumeli. Lahko počakaš kar v sobi za vaje, mislim da bodo prišli ob enajstih. Zelo si mi všeč. Dobro nadomestitev smo našli!'' je še rekel, mi stisnil roko in odhitel.
kaj se bo zgodilo? vam je všeč?
21. april 2013
perfektno. dej hitru next....... <3
21. april 2013
u59329
u59329
neeeeext!!!!
21. april 2013
u82874
u82874
Kaj se bo zgodilo? Zih se bo u kerga zalubila, najbrz u harry-ja
Jaa fuuuuuul mi je usec!!! Sel zacetk kua še boo...
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXXTTT
21. april 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
zaljubila se bo v harryja
fill mi je všeč
21. april 2013
next takoj zdaj+NOVA BRALKA ti pišeš popovno *______*
21. april 2013
u126497
u126497
kaj se bo zgodilo? zapletla se bo z enim:**
NEEEEEEEEXT!!
21. april 2013
če dobim še 5 nextov bom zvečer šeenga dala
21. april 2013
Neeext !!
21. april 2013
u125073
u125073
~prijavi se please:
http://www.igre123.com/forum/tema/photography-girl-ever/53957/ ~ne bo ti žal
~najboljša tema
~se vidimo
~hwalllllllla pikice moje..............<33333333
~sorrrrrrrrrrry za smetenje..........
21. april 2013
kaj se bo zgodilo? nwm
vam je všeč?itq
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! <33
nova bralka :*
21. april 2013
next
21. april 2013
Next
21. april 2013
u87504
u87504
Next
22. april 2013
u127131
u127131
neeeeeeeext.
22. april 2013
Poiskala sem sobo za vaje. Bila mi je všeč, saj je bila svetla in odprta, na sredini pa je imela prekrasen klavir. Okoli njega je bilo razporejenih 5 stolov in stojal za note. Pobliže sem se jih pogledala. Na štirih so bile nalepke z britansko zastavo, na enem pa z irsko. Pomislila sem, da bodo te vaje mogoče še zabavne.
Ker sem imela še dovolj časa, sem sedla za klavir in začela igrati. Zopet sem se popolnoma predala glasbi in glasovi, ki so prihajali od zunaj me sploh niso motili. Dokler niso začeli postajati vse glasnejši, tako glasni, da sem jih razločno razumela:'' Dajte no fantje! Že tako smo pozni na vaje…'' je bilo slišati čisti britanski naglas. V tistem trenutku, pa so se vrata odprla in v sobo so dobesedno udrli 4 fantje.
''Oh, oprosti, nismo vedeli, da imajo tukaj vaje za klavir. Takoj se bomo preselili…'' je hitro začel razlagati fant s kratko pristriženimi lasmi, ki je deloval nekako najbolj odgovorno. '' Vi ste gotovo One direction?'' sem vprašala. Spogledali so se in naveličano vzdihnili. '' Ja, samo prosim, ne kriči, ker so tukaj zelo občutljivi na izpade histeričnih najstnic.'' me je prosil tisti z najbolj temnimi lasmi in veliko tatuji po roki. ''Amm…. Mislim, da je prišlo do nesporazuma.'' sem rekla. ''Jaz sem vaša nadomestna profesorica petja.'' Osuplo so strmeli vame, potem pa je spregovoril oni s kodrastimi lasmi. Nisem si mogla kaj, da si ga ne bi podrobno ogledala. '' Ti? Nisi malo premlada?'' je začudeno vprašal in me sumljivo premeril s pogledom. '' Joj Harry! Ne moreš vedno padati samo na starejše. Meni se zdi, da se bomo v redu razumeli.'' Je rekel fant v črtasti majici, se mi nasmehnil in mi podal roko. Vsi so se mi predstavili in izvedela sem, da je tisti najodgovornejši Liam, temnolasi Zayn, kodrasti Harry in tisti v črtasti majici Louis. Čez nekaj časa sem ugotovila, da nekdo manjka. ''Hej, kje pa je še peti član?'' sem vprašala in v tistem trenutku je v sobo s polnimi usti pritekel blondinec. '' Sori, sori… lačen sem bil… oh! Kdo si pa ti?'' me je vprašal. ''To je naša nova profesorica petja. '' je rekel Zayn in blondincu pomežiknil. ''Oo a res? No, jaz sem Niall.'' '' Aha, po naglasu sklepam, da je stojalo z irsko zastavo tvoje?'' sem vprašala in navdušeno je prikimal. ''Jaz pa sem Rosalie Williams in nekaj časa bom vaša profesorica petja.''
Tisti dan nismo nič vadili. Vsi smo bili namreč mnenja, da je bolje, da se najprej spoznamo. Vendar so mi misli vsake toliko ušle k Jacobu. Kaj dela? Je bil tisti poljub prijateljski ali…? Ne! Ne morem se zaljubiti v Jacoba. Čeprav je res čeden in njegovi lasje…. Hej! Rosalie, ustavi se! Vojno mojih misli je prekinil Liam. '' Rosalie, kdaj pa bomo začeli s pravimi vajami? Snemanje novega albuma se bo kmalu začelo in morali bomo biti pripravljeni na turnejo.'' '' Najbolje, da začnemo kar jutri. Simon mi je dal note od pesmi iz novega albuma, vaš urnik pa pravi, da imate jutri ob treh popoldne vaje,'' sem rekla. S fanti smo se poslovili in odpravila sem se domov. Med vožnjo se je nadaljevala vojna v mojih mislih, s tem da se je še dodatno podkrepila. Naj se odzovem Jacobovem namigu o ponovitvi jutranje kave? Ker sem jutri dopoldne prosta bi ga lahko poklicala… Ne Rosalie! Posvetiti se moraš skupini in predelati note. Ampak malo oddiha po teh nekaj napornih dnevih bi se mi prav prileglo… Naprej! Prva pesem je:… Kava z Jacobom… ooghh!! Od tega me je začela že boleti glava in utrujena sem se zvrnila na posteljo in zaspala.
22. april 2013
Next
22. april 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani