„Prosim te, Isabel,“ je zamrmral na njeno uho. Previdno je ugriznil mečico njenega ušesa, da ji je ušel tih stok iz ust.
„Zakaj me prosiš?“ je odgovorila šepetaje in ošinila njegov obraz. „Ne morem se ti upreti. Popolnoma nemočna sem.“
„Zavračaš me.“
„Ni res. Ne zavračam te.“
V njej se je razbesnela želja po njegovem dotiku, po njegovih poljubih. Na tihem je občutila strašno zadovoljstvo, da se je tisto dekle poročilo. Nathan je njen, zaobljubil se ji je in nobeden ji ga ne bo vzel. Nobeden.
„Če me ne zavračaš, potem … prepusti se,“ je zamrmral. Njegove ustnice so bile nevarno blizu … Odločila se je. Izkoristila bo priložnost, ki se ji ponuja. Verjetno je iz njegovih ust govoril alkohol, ne pa čustva, ki naj bi jih čutil do nje. Morala se mu je predati, morala mu je podariti svojo nedolžnost ...
Počasi je pritisnila ustnice na njegove.
Z dlanmi je objel njen obraz, njegove ustnice so se razprle v navalu strasti, njegov jezik je počasi odprl njena usta in poglobil je poljub. V njej se je vnela strast. Njeno telo se je odzivalo na njegovo in zaželela si je njegovih dotikov po svoji goli koži. Ob vsakem poljubu si ga je želela vedno bolj in bolj.
„Pojdiva v spalnico,“ je dejal, ko se je odmaknil od nje. Njegova roka je zaščitniško objela njen pas. Popeljal jo je do drugih vrat in pritisnil na kljuko. Vstopila sta v temno spalnico. Ni se trudil s svečami. Samo potisnil jo je do postelje, kjer je kot omamljena padla na mehke odeje. Bilo ji je jasno, da se ne bo ustavil.
30. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttt
to bo še zanimivo
30. januar 2016





Pokril je njeno telo s svojim, da ji je vzelo dih. Steznik jo je tiščal pod njegovo težo, komaj je uspela dihati. Hropla je od bolečine. Poskusila se je spraviti k sebi, vendar neudoben steznik jo je preveč stiskal.
„Kaj je narobe?“ jo je pogledal, ko se je odmaknil. Opazil je, da je nekaj narobe z njo takoj, ko je njeno telo pokril s seboj. Bal se je, da jo bo zadušil, zato se je nemudoma odmaknil in jo vprašujoče pogledal.
„Steznik. Tišči me,“ je odgovorila na njegovo vprašanje. “Ne morem normalno dihati, preveč so mi ga ...”
Brez besed se je odmaknil dovolj proč, da je prišla do zraka. Olajšano je zadihala, Nathan pa jo je prijel in jo postavil na noge. Obrnil jo je, da mu je kazala hrbet. Spretno je odvezal trakove njene obleke, potem pa jo odrešil steznika. Olajšano je vdihnila zrak v pljuča. Bila mu je hvaležna za pomoč, saj jo je odrešil neprijetnih muk.
„Je sedaj bolje?“ jo je vprašal.
Le pokimala je. Njegove roke, ki so se oklepale njenega pasu, so jo vznemirjale. Počasi so se spolzele gor, pričele so slačiti životec njene obleke, ona pa je nestrpno hrepenela po njegovih dotikih. Nathan Brandon ji je zmešal razum, oropal ji je zdravo pamet in jo poskušal neusmiljeno zapeljati.
„Sprosti se,“ je šepnil na uho in z ustnicami podrsal po njenem vratu. „Nič slabega ti ne bom naredil.“
„Saj vem,“ je zamrmrala, preveč voljna, da bi se mu lahko upirala. V misli ji je šinilo, da bo jo samo izkoristil, saj je imel pravico do poročne noči. Nato se ji ne bo več posvečal ali pa se ji bo posvečal le toliko, da mu bo rodila sina. Mogoče bom končala isto, kot je kraljica Katarina, je trpko pomislila.
30. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttt
nadaljuj
30. januar 2016





Njene misli so zamrle, ko je z rokami segel pod životec njene obleke. Začutila je, kako so njene prsne bradavičke otrdele pod njegovimi dotiki, ušel ji je stok užitka. Prvič v življenju je občutila moške dotike, dotike poželenja in strasti. Bil je edini, ki jo je pripeljal do sladkih muk in ji ni ponudil odrešenja.
Nathan se je z ustnicami ponovno dotaknil njenih ustnic. Zastokala je od užitka, v njegove misli pa se je prebila Jane. Predstavljal si je, da je njegova žena ona. Ne, tega si ni smel privoščiti. S sunkom se je odmaknil od Isabel. Ni se zmenil za bolečino v ledjih in njen presenečen izraz na obrazu, ko se je zastrmela vanj s svojimi očmi. Moral se je odmakniti od dekleta, da ne bi ponorel od bolečine.
„Je kaj narobe?“ je prekinila napeto tišino.
„Pozabi,“ je zamrmral.
Isabel se je zastrmela v postavo svojega moža. Spraševala se je, kaj mu gre po glavi. Kaj naj si misli? In zakaj se je odmaknil? Čutila je njegovo močno poželenje, ki se je spremenilo v nenasitno strast, pa vendar … Odmaknil se je proč. Kaj naj to pomeni? Kako naj si razloži njegovo čudno obnašanje.
„Pojdi v posteljo,“ je zaslišala njegov glas. Bil je hladen, brez čustev. Kazal ji je hrbet. Isabel ni niti malo podvomila, da je besen. Ni se mu smela upreti, je pomislila in brez besed ubogala njegov ukaz.
Nekaj minut kasneje je ležala pod odejami. Nathan je ugasnil svečo, nato pa na njeno presenečenje zapustil prostor. Ugriznila se je v ustnico, da ne bi kričala od jeze. Bila je vznemirjena od njegovih dotikov, njegove roke so opekle njeno kožo, on pa hladnokrvno prekine ljubljenje in se odloči, da bo spal ločeno od nje! Razdraženo je zapihala, se pokrila z odejo preko glave in se trudila, da se ne bi zmenila za ščemenje med nogami, ki je bilo precej neprijetno. To me bo mučilo do jutra, je trpko pomislila.
30. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxttttt
KKKKKKKKAAAAAAAAAAAAJJJJJJJJJJJJ!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
30. januar 2016
* * *






Noč je preživela sama. Ni vedela, kam je odšel Nathan in to jo je mučilo. Zbujala se je vsako uro in v temi iskala toplo telo poleg sebe, vendar ga ni našla. Vznemiril jo je in pustil nepotešeno. Odložil je trenutek, ko bi opravila svoje zakonske pravice in to jo je spravljalo v obup. Bala se je bolečine in to odlaganje ji ni bilo po volji, saj se je počutila točno tako, kot da za večerjo ne bi dobila posladek.
Sončna svetloba je prodrla v sobo. Isabel je dvignila pogled in ob oknu zagledala znano postavo. Le kje je bil?
“Nathan?” ga je poklicala.
Ozrl se je k njej. Opazila je, da je bil sveže obrit in oblečen v sveža oblačila. Dvignila se je na komolce. Kaj naj mu reče?
“Čas je, da se zbudiš. Zajtrk,” je dejal.
Zdelo se ji je, da ga je nejevolja minila. Spraševala se je, kaj je pripomoglo k spremembi. Gotovo ne ona.
“Kaj je bilo tisto ponoči?” se je odločila, da ne bo več zadrževala vprašanja v sebi. Hotela je resnico. Če noče biti z njo, naj ji to pove. Bala se je, da se bo navezala nanj, če bo spala z njim. Tega pa si ni želela.
“Preveč sem popil,” ji je počasi odgovoril. Približal se je postelji in se usedel poleg nje. Mehka žimnica se je pogreznila pod njegovo težo. Isabel je opazovala njegov obraz. Saj je res smrdel kot zanikrna pivnica v Londonu. Ni mu ničesar očitala, saj je razumela njegovo bolečino in strah pred zakonom.
Tudi njo je bilo strah.
“In?”
“Nisem želel pokvariti vsega,” je zamrmral.
30. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttt
30. januar 2016






Odločila se je, da se bo zadovoljila z njegovim odgovorom. Splezala je s postelje. Na sebi je imela le spalno srajco. Hitro je poiskala haljo in si jo navlekla nase. Kje bi se lahko umila? Počutila se je umazano.
“Naročil sem, da ti pripravijo kopel,” je dejal, kot da bi bral njene misli. Pogledala ga je in pokimala. Kaj pa naj reče? Bila je zadovoljna, da je vsaj pomislil na njene osebne potrebe, če ji ni vzel nedolžnosti.
“Isabel.”
“Ja?” se ozrla k njemu.
“Razmišljal sem ... Mogoče bi bilo bolje, če nekaj časa ne spim tukaj,” je končno spravil iz sebe. Šokirano ga je pogledala. Kako to misli? Naj bi živela ločeno? Saj to ne more biti res. To je bila kriva poroka in tista ženska, v katero je bil zaljubljen. Mar nobeden ne pomisli, kaj si želi ona? Mar nobeden ne pomisli na njena čustva? Mar nobeden ne pomisli, da tudi ona zna ljubiti in pričakuje malo ljubljenja v zameno? Ne, nobeden sploh ne pomisli, da je ženska. Bila je le Howardova lutka.
“Tega si ne želim,” je odvrnila.
Opazila je, kako se mu je pomračil obraz. Ni bil zadovoljen z njenim odgovorom, vendar ni bila pripravljena popustiti. Opravil bo svoje zakonske dolžnosti. Opravil bo že enkrat s tem in potrudila se bo, da bo poslušna žena. Ne bo mu ugovarjala, se jezila nanj in spregledala bo vsak skok čez plot, kot je kraljica spregledala kraljevo nezvestobo. Pretvarjala se bo, da jo niti najmanj ne gane, če legne z drugo žensko.
“Prav. Potem bom spal tukaj, če si tega želiš,” jo je njegov odgovor presenetil. Uspela je doseči svoje, je pomislila.
30. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxttttttttttttttttt
30. januar 2016





Kopel je bila osvežujoča. Potopila se je v kad in se prepustila topli vodi. Nathan je že zdavnaj odšel na zajtrk, ona pa se je poskusila sprostiti. Kako naj se obnaša na dvoru? Ni imela izkušenj. Poleg tega pa bo morala služiti kraljici Katarini. Molila je, da bi se že Ana poročila s kraljem, da bi lahko imela več svobode.
Zajtrk v glavni dvorani je bil veličasten. Usedla se je za mizo, kjer so ji namenili prostor in razočarano ugotovila, da je Nathan sedel z bratom. Mogoče je tako še bolje, je pomislila, ko je pričela jesti. Zdelo se ji je, da se je nekoliko spremenil. Vendar ne dovolj, da bi pokazal svojo naklonjenost v javnosti.
Po zajtrku, kjer je spravila le bore malo hrane vase, jo je dvorna dama odpeljala v kraljičine sobane. Isabel je bila na trnih, saj je vedela, da jo kraljica ne bo marala. Mogoče pa bo, kdo ve? Bilo je jasno, da so se ji Boleynovi in Howardovi zamerili, saj so hoteli uničiti njen zakon. Pomislila je, da je sama kriva, ker kralju ni dala naslednika, čeprav ženska po drugi strani ni mogla narediti čudeža in roditi dečka, če Bog ni bil temu naklonjen. Pomislila je, da je res nekaj narobe glede prvega zakona s kraljevim bratom. Mogoče cerkev ni lagala in je bilo res, da je greh vzeti bratovo ženo.
Kraljičini prostori so bili skorajda prazni. Nekaj dvornih dam je sedelo in šivalo srajce. Isabel je počasi stopila skozi vrata in se priklonila v pozdrav. Potrudila se je, da se ni priklonila po francosko, saj je bila prepričana, da kraljica tega ne bi odobravala. Raje se je potrudila in naredila preprost priklon.
“Isabel Brandon, vaše veličanstvo,” jo je s španskim naglasom predstavila dvorna dama. Isabel se je ponovno priklonila.
   Kraljica, ki je sedela nekoliko višje od svojih dvornih dam, jo je premerila s precej hladnim pogledom. Isabel se je trudila, da je imela pogled spuščen. Skoraj tresla se je pred kraljico, ki so jo tolikokrat prizadeli.
“Dvignite glavo, dekle.”
30. januar 2016
   Ubogljivo je dvignila glavo in pogledala kraljico v oči. V njej je videla osebo, ki je bila močna in je zdržala skoke čez plot svojega moža. Zdelo se ji je, da je kraljica bila trdna, kot skala v morju morskih psov.
   “Vaše veličanstvo,” se je ponovno priklonila.
   “Ne več dolgo, lady Brandon.”
   Lady Brandon. Njen naziv, ki v postelji ni bil še potrjen, je pomislila. Kraljica je bila prva, ki jo je poklicala s svojim novim nazivom. Počasi se bo morala navaditi, da priimek Howard ni več vezan z njenim imenom.
   “Čestitam Vam na vaši poroki. Na žalost nisem bila prisotna s svojim soprogom, vendar so mi povedali, da je bil obred lep,” je počasi dejala. Španskega naglas je bil opaziti, čeprav je bila v Angliji več kot dve desetletji.
   “Hvala, vaše veličanstvo,” se ji je Isabel zahvalila. Bila je vesela pohvale, čeprav je ta prihajala kot obžalovanje. Njen mož je bil prisoten, ob sebi pa je imel njeno sestrično Ano Boleyn, ki je ponosno sedela na svojem stolu in se pretvarjala, da je že zdaj postala kraljica Anglije. Zavidala ji je.
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttt
31. januar 2016





   “Prišli ste v mojo službo, čeprav ste Howardova,” je kraljica dejala s hladnim glasom. Isabel je opazila, da ji to ni bilo po pogodu. Bila je prepričana, da v njej vidi nevarnost, da bo vohunila za svojo sestrično, čeprav tega ni nameravala. Ana je bila konec koncev le kraljeva ljubica, ne pa tudi žena. Mogoče se bo to spremenilo, če bo kralj uspel se rešiti svoje kraljice in jo nadomestiti z novo. Rimokatoliška cerkev ni bila navdušena nad njegovimi željami in večkrat ga je papež pozval, da se reši Ane Boleyn.
   “Res je, vaše veličanstvo.”
   “Lahko vam zaupam, lady Brandon?”
   “Lahko,” je pritrdila.
   “Potem pa se nam pridružite pri šivanju srajc,” jo je povabila kraljica. Isabel se je še zadnjič priklonila in se napotila proti mestu, ki ga je z dlanjo pokazala kraljica Katarina. V roke je dobila blago in iglo ter sukanec.
   Bilo je neudobno, vendar je poslušno sedela in šivala. Vljudno je odgovarjala na vprašanja dvornih dam in se trudila pokazati dobro voljo, čeprav se je v njene misli prikradel Nathan. Le kaj naj si misli o njunem zakonu? Le kako naj si razlaga njegovo hladno obnašanje do nje? Želela si je nežnih besed ...
   Cel dan je preživela v kraljičinih sobanah, dvorne dame so jedle kosilo s kraljico. Isabel si je želela, da bi poiskala svojega moža in se pogovorila z njim. Bila je prepričana, da bo temeljit pogovor rešil napetost med njima. Odločena je bila, da se bo zvečer pogovorila z možem, počasi in previdno.
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnneeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxtttttttttttt
31. januar 2016





5. Poglavje
Nathan Brandon je po zajtrku poiskal svojega brata. Še vedno je bil jezen, ker je podkupil Bakerjeve, da se je Jane poročila z drugim. Čeprav je Isabel nekoliko omilila njegovo jezo, je bil še vedno jezen kot ris.
Charlesa je našel v svojih prostorih, kjer je očitno podpisoval dokumente. Jezno je zaloputnil vrata in zabevskal na služabnika, da se spravi ven. Bil je odločen, da rešita težavo nemudoma in ni želel prič, ki bi njuno prerekanje prenesle po celotnem dvoru. Nekatere stvari je moral zadržati za sebe.
“Nathan,” je dejal Charles in dvignil pogled iznad dokumenta, ki ga je pregledoval. “Mislim, da ti poročna noč ni godila.”
“Ne, ni mi,” je zagodel Nathan. “Ni mi godila, ker sem pred tem čisto po naključju ugotovil, da se je Jane poročila z drugim.”
“Res?” se je Charles naredil presenečena.
“Mogoče veš ti kaj o tem?” je siknil nanj.
Charles ga je za nekaj trenutkov opazoval, nato pa zavzdihnil in spustil pero na mizo. Nathan je čakal, da spregovori.
“Nathan ...”
“Podkupil si njenega očeta!” je zakričal.
“Sem! Ni mi žal, da sem to storil! Vedel sem, da boš šel k njej!” je planil Charles na noge. “Mar ne vidiš, da delaš napako?”
“Nisem je nameraval storiti!” je zavreščal Nathan. “Nisem! Hotel sem samo ... Videti je še zadnjič! Kar si mi onemogočil!”
“To sem storil zaradi Isabel!”
“Prosim?” se je Nathan presenetil. Charles je podkupil Bakerjeve zaradi Isabel? “Kaj ima Isabel pri temu?”
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttt
31. januar 2016
“Tvoja žena je, Nathan,” je odgovoril Charles. “Želel sem, da se posvetiš njej. Pravilno sem domneval, da jo boš pustil samo.”
“Vrnil sem se k njej, prekleto!” je zaklel Nathan. “Opravil bi svoje zakonske dolžnosti takoj, če ne bi slišal, kaj si storil!”
S temi besedami se je obrnil na petah in se odpravil iz bratovih prostorov. Moral se bo pomiriti, se sprijazniti z dejstvom, da ga je brat potisnil v pekel. Izgubil je žensko, ki jo je ljubil, vklenjen v zakon z drugo ... Vedel je, da se mu je obrnilo življenje na glavo. Nikakor ne sme obupati. Mora iti naprej, mora zbrati pogum in se soočiti z življenjem. Bil je premlad, da bi si vzel življenje in pustil za seboj le vdovo.






* * *

Isabel je bila po večerji tako utrujena, da ni mogla več stati na nogah. Pojedla je nekaj hrane, nato pa se odločila, da se bo umaknila v prostore, ki si jih je delila z možem. Počasi se je odpravila po palači in razmišljala o dnevu, ki ga je imela za seboj. Bil je naporen dan in upala je, da bo preživela prijeten pogovor z Nathanom. Njen cilj je bil, da se mu popolnoma preda in upala je, da bo uslišal njene želje.
V službi kraljice Katarine se je odlično počutila. Zdelo se ji je, da je ženska precej pretrpela v zakonu s kraljem, vendar ni niti za tren pokazala svojo bolečino. Bila je dobre volje, klepetala je s svojimi dvornimi damami in celo razmišljala o tem, če se ji bo mož oglasil v postelji. Seveda, ko so jo pospremili v sobane, se ji ni pridružil, saj je verjetno preživljal večerjo v družbi Ane Boleyn ali pa se je sprehajal po vrtu z njo.
Ko je hotela vstopiti v sobane, jo je ustavil strežaj, ki jima je bil na voljo. Isabel je dvignila obrv. Kaj pa je narobe?
“Lady Brandon, obisk imate,” je šepnil.
“Kdo pa je prišel?”
“Vojvoda Norfolk,” je šepnil.
Vojvoda Norfolk? Njen stric? Kaj pa je on počel tukaj ob tej uri? Ničesar ji ni bilo jaso. Zahvalila se je strežaju, nato pa zbrala pogum in vstopila. Njen stric ni prišel na vljudnosti obisk iz dolgočasja.
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttt
31. januar 2016






Vojvoda Norfolk je sedel na udobnem kavču in nestrpno čakal. Opazil je, da so mu služabniki postregli z vinom, da bi potešil žejo med čakanjem. Isabel je nenadoma postalo jasno, da je prišel z namenom. Slutila je, da se nekaj pripravlja in njene domneve so bile popolnoma upravičene. Njegov pogled je povedal popolnoma vse. Ni potrebovala veliko časa, da je razumela ambicije Howardovih.
“Vaša milost,” ga je pozdravila in se mu priklonila. Priklone je sovražila, še posebej družinskim članom. Zavedala se je etikete in ravno zato je vestno opravljala priklone. Bilo je ironično, saj se je v tako malem času naučila, kaj je spodobno in kaj ni. Sama pri sebi je pomislila, da bi lahko s stricem se obnašala manj formalno.
“Ah, Lady Brandon,” jo je stric pogledal izpod čela. Isabel se je zagledala v njegove hladne oči in se spraševala, kaj se dogaja. Ni prišel zastonj. To je vedela po njegovem obrazu, ki jo je ocenjuje od glave do pet.
“Ste prišli mi čestitat?” je vprašala karseda prijazno. Bilo ji je jasno, da ni prišel čestitat, ker se je končno uspela poročiti.
“Ne,” je odkimal v odgovor. Zvito se je nasmehnil, ko je Isabel dvignila obrv. “Prišel sem se pogovoriti.”
Le pokimala je. Kaj takšnega je lahko pričakovala. Vojvoda Norfolk je bil tisti, ki je držal vse nitke v svojih rokah. Howardova dekleta so ubogala njegova navodila, njegove nasvete ... In niso se upale ugovarjati. Razen ene, ki se je povzdignila v kraljevo ljubico. Ana Boleyn ni bila lutka v njegovih rokah.
“Poročila si se dobro, to je že res,” je počasi začel. “Sedaj si na dvoru v službi kraljice Katarine. Pričakujem, da boš ubogala moje ukaze. Pričakujem, da nam boš zvesta. Pričakujem, da veš kateri družini pripadaš.”
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxtttttttttt
to pa bo še zanimivo
31. januar 2016






“In kakšni naj bi bili ukazi?” je vprašala. Stisnila je ustnice v ravno črto. Bilo ji je jasno, da bo morala ubogati, čeprav ... Vse ji je govorilo, da bo od nje zahteval tisto, kar je zahteval od njenih sestričen.
“Preprosti. Najprej boš morala vohuniti, kaj počne kraljica Katarina,” je hladno odgovoril na njeno vprašanje. “Morala mi boš poročati, kaj počne, s kom si dopisuje in o čem se pogovarja s svojimi dvornimi damami.”
“Še kaj?” je nekoliko nestrpno vprašala.
“Če tvoja sestrična zanosi, boš morala držati kraljevo pozornost proč od drugih deklet. Morala boš pritegniti pozornost nase in poskbeti, da bo ostal zvest Ani Boleyn,” je bil hladen odgovor kot nož v njena prsa. Spati s kraljem? Ni ji padlo na kraj pameti, da bi to storila. Nikakor. Zamerila bi se Ani, poleg tega pa ... Imela je moža. Niti z njim še ni spala, kaj šele, da bo stopila v kraljevo posteljo.
“Ne,” je odgovorila.
“Zavračaš ukaze?” je izbuljil oči.
“Tako je. Ne mislim vohuniti za kraljico, ki bo kmalu odstavljena. S kraljem pa ne bom šla v posteljo,” je hladno odgovorila na njegovo vprašanje. Stric je zamenjal barvo in razumela je, da mu ni po godu njeno upiranje.
Norfolk jo je nekaj trenutkov nemo opazoval. Trdno je stisnila ustnice v kljubovalnem pogledu. Ne bo popustila. Bila bo trdna, nihče jo ne bo prepričal, da dela po njegovih navodilih. Pomislila je, da se tudi Nathan ne bi strinjal z ukazi. Prepričana je bila, da bi ji stopil v bran in zagovarjal njene interese.
“Nehvaležna si,” je končno dejal Norfolk.
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxttttttttttt
jap res bo še zanimivo
31. januar 2016





“Naj bom nehvaležna. Lutka v vaših rokah ne bom. Nisem Mary Carey, nisem nobena izmed Howardovih deklet, ki skače ob vaših ukazih,” je vrelo iz besne Isabel. Gnev se je nabiral v njej, dokler ni se razpočil. Odločena, da ne bo popustila, je dvignila brado. Bila je prepričana, da bi se tudi njen oče strinjal z njo.
Norfolk je že odprl usta, da bi nekaj rekel, ko so se vrata odprla. V sobano je stopil Nathan, ki je na sebi imel le navadno srajco z nabranimi rokavi in jahalne hlače. Lase je imel razmršene od ježe, v rokah pa je držal šatuljo. Ob pogledu na Norfolka in Isabel, je obstal. Bila je prepričana, da je čutil napetost, ki je valovila v sobi. Čutila je, kako se ji je kri nabrala v obrazu in rdečica je prekrila njeno lice.
“Norfolk,” se je počasi priklonil vojvodi. Napravil je nekaj korakov in se postavil ob svojo ženo. Isabel je začutila toplino njegovega telesa in pomirila se je. On je bil tu. “Kaj vas je prineslo ob tako pozni uri?”
“Prišel sem se pogovoriti z vašo ženo,” je odgovoril Norfolk in preusmeril pogled nanj. “Mislil sem, da bo pripravljena biti v pomoč ... Ugotovil sem, da od tega ne bo haska. Mislim, da bo najbolje, da odidem.”
Že se je hotel odpraviti, ko ga je Nathan zaustavil. Nathanove oči so bile besne, ni ga prepoznala.
“Kaj ste zahtevali od moje žene?”
“Nisem dolžen deliti pojasnil.”
“Ste. Kaj ste zahtevali?”
Moška sta se besno merila z očmi. Isabel je nenadoma postalo jasno, da lahko računa na pomoč svojega moža. Čeprav je ni ljubil, čeprav si nista delila postelje in ni opravil zakonskih dolžnosti, je lahko računala nanj in na njegovo podporo. Odločila se je, da bo spregovorila in zahrbtno izdala strica.
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnneeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxtttttttttttttt
31. januar 2016





7.Poglavje

NJENI TASTARI
Katerina je bila v nekaj prepričana; mama se bo maksimalno potrudila, da bo Iana postregla, kot da bi bil kralj. Njen oče se bo po vsej verjetnosti razgovoril o svojem načrtu, ki ga je uresničeval na stara leta; pasje zavetišče. Ko sta se vozila v predmestje Ljubljane je prekleto upala, da se je zmotila. Njeni starši so bili nekaj posebnega. Želela pa si je, da bi Ian imel lepo mnenje o njih.
Ian pa je bil za razliko od nje popolnoma ravnodušen. Pravzaprav bi lahko rekli, da ga je vse skupaj zabavalo. To je ugotovila, ko je izbiral bomboniero za njeno mamo in buteljko vina, ki ga je nameraval pokloniti staremu. Upala je le, da mu bodo njeni všeč. Andražu niso bili, zato je črtala družinska kosila z njim.
Andraž je bil na kosilih kot mumija, kateri so odrezali jezik. O pasjem zavetišču se ni želel pogovarjati, pojedel pa tudi ni vsega. Nato je Katerini na dolgo in široko priporočal, kaj njena stara dva spremenita v hiši.
Ko je zapeljala pred hišo, ni bilo potrebno pozvoniti, saj je njena mama priletela že ven. Oblečena je bila v eno izmed svojih najboljših oblek. Katerina se bi najraje prijela za glavo. Le kaj je ušpičila?
“Tako sem vesela, da sta prišla,” je na njeno presenečenje začela kar v angleščini, ko sta izstopila iz avtomobila. Torej se je odločila, da bo pogovor potekal v angleščini. Že prav. Mogoče pa je samo hotela narediti vtis na Iana.
31. januar 2016
evo, kaj se zgodi, ko nisi pozoren, se opravičujem, napačen odlomek... pravi je tale:






“Zahteval je, da vohunim za kraljico Katarino,” je planilo iz nje. Nathan se je ozrl k njej. “In če bi moja sestrična Ana zanosila ... Bi morala držati kraljevo pozornost na sebi. To bi pomenilo, da ga spustim v svojo ...”
Zgodilo se je v trenutku. Nathan je pograbil vojvodo za ovratnik in ga močno stresel. Norfolk se je začel upirati, vendar so bile mlade roke premočne zanj. Opazila je možev bes, ki je zavrel v njem. Branil je njeno čast.
“KAKO SI DRZNETE!” je zakričal Nathan. “Ne bom vam dovolil, da mojo ženo vlačite naokoli kot poceni vlačugo! Spletke vaše družine so pokopale številne, ki so bili povsem nedolžni. Vas lahko spomnim na Wolseyja? In na številne druge, ki so izgubili glavo zaradi Howardovih in Boleynovih? Naj jo izgubim tudi jaz, da bo kraljeva pozornost in naklonjenost ostala zgolj v korist vaše družine? Moje žene se nihče ne bo dotikal! Moja žena je v moji postelji, spala bo izključno z menoj!”
Isabel se je nenadoma zbala za vojvodo. Odločila se je, da bo posegla vmes. Nežno je prijela Nathana za ramo. Ob njenem dotiku je spustil možakarja, da se je skoraj zvrnil od sunka, ki ga je bil deležen.
“Ni vredno, da te obsodijo,” je nežno rekla. “Če ga poškoduješ, ti bodo sodili. Ubili te bodo samo zato, ker si me branil.”
Pokimal je.
“Izginite ven,” so bile njegove besede namenjene Norfolku, ki se je vzravnal in s svojimi očmi besno švigal po njima.
“Ne bo ostalo pri tem,” se je glasil njegov odgovor. Besno je odkorakal do vrat in zapustil njune prostore. Grožnja je bila še vedno prisotna v ozračju. Isabel se je sesedla na naslonjač in čutila, kako so se ji solze nabrale v očeh. Je njen oče vedel, kaj ima za bregom Norfolk? In če je vedel, zakaj je ni opozoril na pasti? Bala se je, da bo plačala za svoje upiranje družini. Kljub temu pa je bila zavezana zaobljubi, ki jo je dala Nathanu. Za nič na svetu ne bi osramotila njegovo ime in njegov zakon. Ne po tistem, ko se je vseeno poročil z njo, čeprav je ni ljubil. Rešil jo je revščine in pomanjkanje denarja ter ji poklonil položaj na dvoru. Bila mu je hvaležna, da je stal na njeno stran in ji pomagal.
31. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxttttt
ni panike
31. januar 2016
ma ja, če ne vem več, kje mi je glava
31. januar 2016





“Isabel?”
Medlo ga je pogledala. Njene oči so bile še vedno polne solz. Le zakaj se je počutila tako obupano? Zakaj ni mogla sprejeti dejstva, da je ni ljubil? Zakaj se ni mogla sprijazniti z nesrečnim zakonom?
“Povej.”
“Si v redu?” je vprašal.
“Bom,” je počasi odgovorila na njegovo vprašanje. Počasi se je dvignila na noge. Še vedno se je tresla, bilo ji je nekoliko hladno. Bala se je in njen načrt, da se pogovori z možem v miru, je padel v vodo zaradi Norfolka, ki jo je spravil iz tira. “Mislim, da bom šla v posteljo. Dolg dan je za menoj.”
“Bi zdržala še par minut?” jo je nenadoma vprašal. Isabel je razprla oči in se spraševala, če je prav slišala.
Presenečeno ga je pogledala naravnost v oči. Njene misli so brnele in spraševala se je, kaj ima za bregom.
“Zakaj?”
Počasi je stopil do nje. Isabel je opazovala njegove rjave oči, ki so se ji smehljale. Nekaj na njem se je spremenilo. Prejšnji dan je bil hladen in prepričana je bila, da bo tako tudi ostalo. Ravno zato jo je ta nenadna sprememba pozitivno presenetila, saj je nikakor ni pričakovala. Le kaj se je spremenilo?
“Nekaj sem ti prinesel,” se je nasmehnil.
31. januar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani