Z Margareto za petami je vstopila skozi stranski vhod, ki je vodil čez kuhinjo. Catharino je prepustila varuški. Odhitela je v svojo sobo, Margareta pa je že odprla omaro in brskala po njej, da bi ji našla spodobno obleko, ki ni bila zakrpana. To je bila težka naloga, saj je vsaka obleka bila preveč ponošena.
„Margareta, tista nebeško modra bo čisto v redu,“ je dejala Isabel. Že si je odpenjala životec, da bi strežnici olajšala delo. Čutila je ščemenje v trebuhu in najraje bi izbruhala vse, kar je pojedla za kosilo. Spoznala bo svojega bodočega moža! Kaj pa če on njej ne bo všeč? Ne, ne, oče ji že ne bi izbral slabega moškega!
Margareta ji je pomagala zdrsniti v izbrano obleko. Strmela je v ogledalo in preverjala, če je njen videz normalen. Njena lica so bila pordela od teka, njeni lasje pa rahlo razmršeni. Ni pa imela časa, da bi strežnici naročila, da ji umije lase in ji naredi spodobno pričesko. Zakaj se njen bodoči soprog ni najavil?
„Sem v redu?“ je vprašala Isabel, ko ji je Margareta zatisnila životec, ki je poudaril njene prsi in ozek pas.
„Isabel, prelepi ste. Očarali ga boste.“
„Hvala ti, Margareta,“ je dejala s hvaležnostjo v očeh. Ko bi se to le zgodilo! Njegovo srce bo težko osvojiti, saj je bila obveščena, da so mu pokvarili načrte z nekim dekletom. Njegova ljubezen ni bila na prodaj. Na žalost ji situacija ni bila ravno naklonjena. Želela si je, da bi lahko osvojila njegovo srce, da bi bila ljubljena v zakonu, ki je bil pred njo. Kljub temu pa je stala z nogami trdno na tleh. Ni smela sanjariti.
28. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnneeeeeeeeeeexxxxxxxtttttttttttttttt
28. januar 2016
Globoko je vdihnila. Zbrala se je, naredila nekaj odločnih korakov po hodniku in potrkala na vrata sprejemnice. Zaslišala je očetov „naprej“ in prijela kljuko na vratih. Kaj naj pričakuje? Na široko jih je odprla in vstopila.
Kazal ji je hrbet. Priklonila se je, se dvignila in zadržala dih. Počasi se je obrnil, njegove rjave oči so se zastrmele vanjo in jo hladno premerile. Opazovala je, kako je njegov pogled zdrsnil z njenega obraza, preko njene obleke, potem pa spet nazaj. Nagonsko je vedela, kateri bo njen bodoči mož, saj se ni niti nasmehnil za razliko od drugega moškega, ki jo je očitno bil vesel. Nathan Brandon ji je uspel vzbuditi strah.
„Isabel, ljubica, to je Nathan,“ ju je predstavil njen oče. Nathan je odložil kozarec, se dvignil na noge in se ji približal. Še vedno je strmel vanjo. Počutila se je ogroženo. Saj ji ne bo naredil nič slabega, kajne?
Ponudila mu je roko. Prijel jo je. Njegovi prsti so bili močni, vseeno pa je občutila nežnost katero je uporabil, ko je prijel njene. Poljubil jo je na vrh dlani. Njegov nežen dotik je povzročil prijetno drgetanje, ki se je razširilo po njenem hrbtu. Skušala je zadržati občutja in jih spretno skrila za hladno masko.
„In to je vojvoda Suffolk,“ je dejal oče, ko se je Nathan odmaknil in naredil prostor svojemu bratu, pri čemer ni spregovoril niti besede z njo. Namenil ji ni niti ene samcate besede, kar je Isabel dojela kot zavračanje.
28. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttt
28. januar 2016






Za razliko od skrivnostnega Nathana, je bil vojvoda bolj vesel. Na ustnicah mu je počival nasmešek.
„Isabel, hvala, ker ste nam namenili svoj čas in prišli,“ je uglajeno dejal in se ji na široko nasmehnil.
„V veselje mi je, gospod,“ mu je poklonila nasmešek. Na hitro je ošinila svojega bodočega moža, ki ni odmaknil pogleda z nje. Bil je visok in postaven, kar jo je malce prestrašilo. Bil pa je tako drugačen od brata, tako hladen … Priznala si je, da se ga je bala. Se ji bo maščeval, ko jo oče ne bo mogel več obvarovati?
Nista ostala dolgo časa. Poslovila sta se zelo kmalu. Čas ju je preganjal, saj bi morala oditi na lov s kraljem, ki pa je vojvodo in njegovega brata vedno želel imeti ob sebi. Isabel je stala ob očetu in žalostno strmela v svojega bodočega moža, ki je odjahal s svojim bratom. Le zakaj je bil hladen do nje?
On ni spregovoril niti besede z njo, kar je sprejela kot zavračanje. Sama pa se tudi ni hotela ponižati in govoriti prva.
28. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttt
28. januar 2016





* * *

„Nathan, kaj praviš? Ti je všeč?“
Pogledal je svojega brata.
Dekle je bilo lepo, vendar ji ni bilo ime Jane. Prvič jo je videl na današnji dan in ni vedel, kaj naj ji sploh pove. Raje je bil tiho, da je ne bi užalil, saj ga je rana še vedno skelela. Bal se je, da ne bi pokvaril svojega položaja.
„Ni slaba,“ je odgovoril na bratovo vprašanje. V resnici je v njem prebudila poželenje, kar je poskušal zatreti.
Ko je vstopila v sobo, je otrpnil in ni mogel spregovoriti niti besedice. Bila je temnolasa, z zelenimi očmi. Modra obleka je poudarila njene polne prsi in vitek pas mu je dal vedeti, da ima lepo postavo. V vsakem primeru pa se ni uspel prisiliti, da bi odprl usta. Ne, saj je vedel, da so mu jo vsilili in bolje je bilo, da se poskuša vesti primerno trenutnem položaju v katerem se je znašel. Ni smel pokazati čustev.
„Dekle je sladko,“ je rekel Charles. Nista hitela. Vzela sta si čas, da se pogovorita o njegovi bodoči ženi. „Prepričan sem, da se boš navadil nanjo. Howardova je. Je že res, da bo sledila ambicijam svoje družine, ampak … Mislim, da nama bo pomagala. Ko bova odprla mošnjo, bo voljna za marsikaj. Videl si stanje v njeni družini, njen oče nima niti za sposobno doto. Sledila nama bo, Nathan. Bodi prepričan, da bo.“
28. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttt
29. januar 2016





* * *
Isabel je strmela za Nathanom in vojvodo. Njen oče se je veselo smehljal, ona pa je bila potrta. Lahko bi ji namenil vsaj nekaj besed. Pa ji ni. Do nje je bil hladen. Zakaj? Mar se mu je tako močno zamerila, da niti govoriti ne želi z njo? Zakaj je morala nemo opazovati njegov odhod, če je pričakovala več od srečanja?
„Kaj pa je, Isabel?“ je zaslišala očetov glas. Opazil je hčerino potrtost, ki je nastopila po srečanju z vojvodo Suffolk in Nathanom. Čutil je, da je njegova hčerka drugačna ... „Zakaj si potrta?“
Začutila je vroče solze, ki so se nabirale v očeh. Ne bi smela jokati! Morala bi biti srečna! Srečna, da bo stopila v zakon. Pa ni bila. V sebi je čutila bolečino, saj bo zapustila svoje drage in se podala na trnovo pot tistega, kar bi bilo vsaki ženski v veselje. V postelji Nathana Brandona pa ne bo dobrodošla.
„Oče, ni mi namenil niti ene besede,“ je odgovorila. „Jezen je name, ker sem mu uničila prihodnost.“
„Pri tem nima besede. Njegova poroka je kraljeva stvar,“ je hladno dejal. Pa še kako prav je imel. Kralj uporablja svoje dvorjane kot lutke, ki jih namešča v eno ali drugo družino. Prav tako je odločil v zadevi Brandon in Howard.
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttttt
29. januar 2016





3. poglavje
Dan njene poroke.
Sedela je za ogledalom, v razkošnih sobanah, kjer naj bi se samo pripravila za poroko. Bila je očarana nad razkošnostjo palače Windsor, kjer je prispela s svojim očetom že zgodaj zjutraj. Kljub vznemirjenosti se je poskušala sprostiti, saj je vedela, da je Nathan prav tako živčen in si želi, da bi čim prej prestal mučenje, ki so mu ga namenili. Dovolila si je celo pozitivno razmišljati o svoji poroki z njim.
„Gospodična, pripravljeni ste.“
Strežnica jo je zmotila sredi razmišljanja. Namenila ji je pogled in se nasmehnila. Ni smela pokazati žalosti, obupa. Na dvoru so se širile govorice kot požar, še posebej se je govorilo o novincih na dvoru. Oče jo je opozoril, da služabnikom ne sme preveč zaupati, ker so lahko podkupljeni od sovražnika ali pa celo španske kraljice. Ni smela tvegati, da kdorkoli izve njene skrite misli in skrivnosti.
„Hvala,“ je šepnila in se ji ponovno nasmehnila v znak hvaležnosti. Čutila je, kako se ji vsebina želodca dviga. Potlačila je slabost vase. Ne, ne sme izbljuvati zajtrka, ki ga je pojedla. Morala je ohraniti dostojanstvo Howardih.
V cerkvi je bilo prečudovito. Svatje so sedeli na klopeh, spredaj pa sta sedela tudi kralj Henrik Osmi in njena sestrična, Ana Boleyn. Kraljice ni bilo. Verjetno je zanemarjena tako, kot bom jaz, je Isabel pomislila sama pri sebi. Odločila se je, da bo igrala poslušno ženo in da Nathanu ne bo ugovarjala. Lahko bi jo poslal na podeželje, on pa imel kakšno ljubico kot jo je imel njen stric Norfolk. Tega ni smela tvegati.
Čeprav ji je bilo neudobno v poročni obleki, saj ni bila navajena težkega blaga in vlečke, je pogumno prijela očetovo roko. S pogledom je ošinila očeta. Za to priložnost je imel novo obleko, v očeh pa solze. Bilo ji je žal, da je mati bila preveč bolehna, da bi bila prisotna na njeni poroki. Bila bi ponosna nanjo.
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttt
29. januar 2016






Anne Boleyn in Henrik VIII.
Potem pa je preusmerila pogled na svojega bodočega moža, ki ji je kazal hrbet. O čem razmišlja? Mar je tudi njemu tako težko? Zavedala se je, da bosta samo še nekaj minut samskega stanu, nato pa bosta zvezana s poročnimi zaobljubami do konca svojega življenja. Mogoče pa se je bo rešil takoj, ko bo dobil dediča.
Počasi je hodila med klopmi, potem pa je opazila Ano in kralja. Presunilo jo je, kako je njena sestrična lepa.
Pred leti jih je prišla obiskat. Isabel je bila še deklica, ki je sanjala, da bo nekoč bila na dvoru in da se bo poročila iz ljubezni. Takrat je prvič videla svojo sestrično. Ana je prišla iz Francije, kjer se učila manir na francoskem dvoru. Pri sedmih letih je odšla, da bi služila Mariji Tudor, nato pa ostala tudi potem, ko je umrl Marijin mož, francoski kralj. Ana pa se je vrnila v Anglijo ravno takrat, ko je bila njena sestra kraljeva ljubica. Spomnila se je, kako je občudovala bogato oblečeno dekle s črnimi lasmi in svetlimi očmi, ki se je ljubeznivo smehljalo in dvignilo malo Catharino v svoje naročje.
Oh, spomini, je pomislila ...
Sedaj je bila Ana starejša in še lepša. Črne lase je imela spuščene, na ušesih je nosila razkošne uhane, ki so se ujemali z njeno verižico. Oblečena je bila v obleko kremaste barve, ki se je lepo podala njeni koži.
Sedela je poleg kralja, ki je bil oblečen v bogat jopič z dragulji. Isabel si ga je vedno predstavljala kot zapeljivega moškega in takšen je bil tudi na pogled. Sedaj se je smehljal; vsi so vedeli, da je vojvoda Suffolk njegov najboljši prijatelj in da mu stoji ob strani na vsakem pomembnem dogodku. Tako je bil tudi na poroki njegovega brata. Zvesto je sedel na prestolu in opazoval obred.
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxttttttttttt
29. januar 2016





Isabel je spoznala, da stoji pred oltarjem. Oče je predal njeno roko Nathanu, ki jo je sprejel brez besed. Pokleknila sta pred duhovnikom, ki ju bo poročil. Njena dlan se je tresla od vznemirjenja, vendar je pogumno držala glavo naprej. Odločena je bila, da se ne bo zlomila in osramotila pred dvorjani, ki so prišli na poroko.
Nathan je ni pogledal, ko je ponavljal zaobljube. Bolelo jo je. Kaj pa naj bi pričakovala, trapa, se je pokarala v mislih. Saj je vendar jasno, da si mu pokvarila načrte! Domnevala je, da sedaj misli na žensko, ki jo je izgubil.
Ko jo je moral poljubiti, pa je končno dvignil pogled proti njej. Isabel je začutila, kako so se ji zatresla kolena ob njegovem pogledu, ki je nekoliko posmehljivo premeril njeno poročno obleko in njen obraz.
Njegove rjave oči so se zastrmele vanjo. Očarale so jo. Otrplo je opazovala, kako ji je vlečko potegnil z obraza, se počasi sklonil k njej in svoje ustnice pritisnil ob njene. Ob dotiku je njeno telo zagorelo od topline, ki jo je preplavila. Njegove ustnice so bile mehke, zapeljive. V njej so prebudile ogenj strasti.
Odmaknil se je.
Čutila je rdečico, ki ji je silila v lica in sklonila je pogled. Verjetno je občutil njena čustva ob poljubu. Najraje bi se ugreznila v tla in izginila s tega sveta, saj je verjetno spredvidel tisto, kar je skušala prekriti.
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttt
kak lepo
29. januar 2016





* * *
Nathan je opazoval svojo ženo, ko sta stopala iz cerkve. Še vedno je čutil okus njenih mehkih ustnic in najraje bi jo ponovno poljubil. Tega pa ne bo storil pred bratom, saj mu je še prejšnji dan zatrjeval, da se bo poročil samo, da mu ugodi. V resnici pa je do Isabel čutil poželenje. Z bolečino v ledjih je pričakoval večer.
Kralj in Ana sta organizirala ples v njuno čast. Isabel je plesala s svojim možem, njegovim bratom, očetom, celo s kraljem … Ko je bilo zadnjega plesa konec, se je sesedla na stol poleg svoje sestrične. Noge so jo bolele.
„Utrujena?“ se je nasmehnila sestrična Ana in spila požirek rdečega vina s čase, ki jo je imela v roki. Njeni prsti so se bahali s prstani, ki so se odbijali v svetlobi. Isabel je domnevala, da jih je kupil kralj. Vse na Ani je bilo bogato in po vsej verjetnosti kraljevo darilo. Razen obeska s črko 'B', ki ga je nosila na preprosti verižici. Ta je izražal pripadnost družini Boleyn, katere je bila zvesta članica.
„Nisem navajena,“ je zavzdihnila.
Pogledala je v krožnik pred seboj. Od zajtrka najprej se ni dotaknila hrane. Sedaj pa je bila sestradana.
„Se boš navadila,“ ji je odgovorila sestrična. Isabel je dvignila pogled proti njej, ona pa se je že posvečala kralju. Ponovno je zavzdihnila. Kako si je želela, da bi se Nathan posvečal njej tako, kot se je kralj posvečal njeni sestrični.
Pogostitev je končala s plesom. Isabel je v množici dvorjanov iskala svojega moža, vendar ga ni našla. Kam se je izgubil? Morala bi oditi v njegove prostore, njej pa se ni sanjalo, kam naj se obrne. Zakaj ga ni tukaj?
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttt
KAK GA NI VEČ NA PLESU?
KAJ JE SREČAL JANO IN JE POBEGNIL Z NJO?
KAK SE JE LAHK TO ZGODLO?
29. januar 2016
Končno pa je le zagledala vojvodo Suffolka in njegovo soprogo, Marijo Tudor. Pohitela je k njima. Mogoče njegov brat ve, kam je odšel njen mož. Upala je, da ji bo postregel s kakšno informacijo.
„Oprostite, ste kje videli Nathana?“ je vprašala.
Vojvoda jo je ošinil s pogledom.
„Seveda, naročil mi je, da naj te odvedeva v njegove prostore. Nathan je odšel v konjušnico, njegovemu konju ni dobro,“ je prijazno dejal. Oddahnila si je. Ni pozabil nanjo. Sledila je vojvodi in njegovi ženi. Hodili so po osvetljenih hodnikih, ona pa je še vedno prenašala težo poročne obleke na sebi.
„Tukaj smo,“ je dejal vojvoda, ko so obstali pred nekimi vrati. Opazila je Marijin sočutni pogled. Verjetno je vedela, da ne bo ravno uživala v zakonu. Zahvalila se jima je za pomoč, potem pa vstopila v neznane prostore.
Sprejemnica je bila osvetljena. Isabel se je usedla na stol in se zastrmela v prižgano svečo. Kdaj bo prišel?

* * *






„Ubogo dekle,“ je dejala Marija, ko je s svojim možem vstopila v spalnico. Bilo ji je žal mladega dekleta, čeprav je bila sestrična Ane Boleyn. Nekoč, v davnih časom, je bila mala Boleynova njena najljubša dvorna dama. Sedaj pa je omrežila njenega brata. Ambicija, da postane kraljica Anglije, ji ni bila všeč.
„Nathan je neumen,“ je zamrmral Charles. Odpenjal si je bogat izvezen jopič. Bratovi ženi se je zlagal, da nekaj ni v redu z njegovim konjem. V resnici ga je brat poiskal med večerjo in mu naročil, da naj Isabel odvede v njegove sobane, sam pa je odjahal. Res mu ni bilo jasno, kaj ga še vleče k Bakerjevi hčeri.
„Pa tako lepo dekle je,“ je odvrnila njegova žena. „Dragi, lepo dekle si izbral zanj. On pa … Nimam besed.“
„Trmast je. Trdi, da je tista Jane ljubezen njegovega življenja. Včeraj sem odjahal in jo videl. Ni preveč lepa.“
„Zakaj pa si odšel do njih?“
„Podkupil sem njenega očeta. Jane se bo v kratkem poročila,“ je dejal Charles. Usedel se je na rob postelje, da bi potegnil škornje z nog. Ošinil je svojo ženo, ki mu je namenila zgrožen pogled. „Ne glej me tako, Marija. To sem naredil za Isabel. Dekle je pošteno. Ne zasluži si, da ji je moj brat nezvest s tisto žensko.“
„Ti že veš,“ je dejala Marija in našobila svoje mehke, rdeče ustnice. „Sicer pa je še vedno neporočeno.“
„Nisem tako prepričan,“ se je namuznil njen mož. „Mislim, da bo Nathan odkril, da Jane ni več pri Bakerjevih.“
„Kako?“
„Boš že slišala.“
Marija je skomignila z rameni, legla na posteljo in se pokrila z odejo. Bilo ji je jasno, da njen mož hoče zaščititi brata.
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttt
29. januar 2016





* * *

Nathan je izkoristil priložnost in se izmuznil. Želel si je videti Jane, ki bi v njemu potešila ogenj strasti, ki ga je začutil ob Isabel. Mogoče bo bolj trezne glave, ko bo moral izpolniti svojo zakonsko dolžnost do žene.
Svojemu bratu je naročil, da dekle odpelje v njegove prostore in da naj se zlaže, da Allegro ni v redu. Vendar konj je bil poln moči in željan nočne ježe. Ko je jahal, je razmišljal. Mogoče je pretiraval. Mogoče ni bilo prav, da je svojo nevesto pustil čakati. Bila je prestrašena in želela si je njegove bližine. Mogoče.
Kaj mu vendar gre po glavi, je besno pomislil. Ne bi smel dopustiti, da mu po glavi hodijo neumnosti.
Ko je prišel do hiše družine Baker, je razjahal. Opazoval je razsvetljeno hišo in si zaželel, da bi Jane bila v njegovi zakonski postelji. Dobro je vedel, da se to ne bo zgodilo, vendar moral jo je videti. Še zadnjič … Preden …
Potrkal je na vhodna vrata. Na drugi strani je zaslišal korake. Vrata so se odprla. Zagledal je njenega očeta.
„Gospod Brandon,“ je dejal mož.
„Se opravičujem, ker prihajam ob pozni uri, vendar … Rad bi videl vašo hčerko,“ je spregovoril in se ugriznil v ustnico. Mogoče je Jane domačim povedala novico, da se bo poročil z Isabel Howard. Njen oče pa je pričakoval, da jo bo poročil z njim. Ob misli na to ga je zajela dobro poznana bolečina. Bila je prehuda.
„Žal mi je, gospod Brandon,“ je odvrnil mož in ga premeril s temnimi očmi. „Ne boste je več videli. Jane ni več tukaj.“
„Kako to mislite, gospod Baker?“ je Nathan razprl oči. Pričakoval je vse, samo tega ne. Le kako si je ...
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
29. januar 2016






„Jane se je poročila,“ je počasi odgovoril na njegovo vprašanje. „Moral sem to storiti. Žal mi je. Vem, da ste se tudi vi poročili … Danes se je poročila z gospodom, ki ima v bližini majhno kmetijo. Odšla je.“
„Poročila? Danes? Gospod Baker, ne šalite se!“
„Mislim, da bi morali svojega brata vprašati za informacije.“ Nathan je presenečeno pomežiknil z očmi.
Charlesa?
Zajel ga je val besa. Kaj ima njegov brat s tem?
„Kako to mislite?“ je zaškripal z zobmi. Najraje bi skočil na konja in odjahal nazaj v palačo. „Kaj ima vojvoda Suffolk s tem?“
„Naročil mi je, da svojo hčerko oddam v zakon. Ponudil mi je denar,“ je odgovoril Janin oče. Zdelo se je, da mu je žal nesojenega zeta. „Žal mi je, gospod Brandon. Dolgove sem moral poravnati.“
„Razumem,“ je pokimal Nathan. „Se vam opravičujem, ker sem prišel ob tako pozni uri. Želel sem jo še zadnjič videti.“
Baker je le pokimal. Razumel ga je. Nathan pa je odšel do konja, skočil nanj in odjahal nazaj proti palači Windsor. V njem je vrelo od besa. Njegov brat je poskrbel, da Jane ne bo nikoli več videl. Poskrbel je, da jo ima drugi moški v postelji. Najraje bi zakričal od besa, od gneva, ki se mu je nabral v prsih.
Zjutraj bo obračunal z bratom. Sedaj mora poskrbeti za svoje zakonske dolžnosti do Isabel. Howardova mu bo potešila strast, ki se je nabrala v njem. Bog, kako si je želel, da bi to noč preživel z Jane!
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttt
mislim da bo s svojo jezo namesto na bratu izživlal na njegovi ženi med ........
29. januar 2016
4. poglavje







Isabel je prižigala sveče, ki so se počasi ugašale. Nathana še vedno ni bilo. Skrbelo jo je, da se mu ni kaj zgodilo. Mogoče pa ni odšel v konjušnico, kot ji je dejal vojvoda Suffolk. Počakala ga bo tukaj, ne bo ga iskala. Razumela je njegovo obnašanje. Ni bil zadovoljen nad dejstvom, da se je moral poročiti z njo.
Ko je prižgala še zadnjo svečo, se je usedla za stol. Natočila si je rdeče vino in srknila požirek. Poskušala je potlačiti strah, saj ni vedela, kaj naj pričakuje na poročno noč. Skrbelo jo je, da ne bo ravno nežen do nje. Sicer pa zakaj bi bil? Saj mu je uničila načrte, ki jih je imel z drugo žensko in do nje ni čutil ničesar.
Ni pa pozabila na njun poljub. Bil je … Ni ga uspela opisati z besedami. V njej je prebudil poželenje po njem. Želela si ga je. Želela, da bi jo ljubil. Spoštovala pa je njegovo ljubezen do druge ženske.
Zavzdihnila je. Poročna obleka jo je še vedno tiščala, steznika pa ni mogla sama odvezati. Želela si je udobne postelje.
Nato pa je iznenada zaslišala škripanje vrat. Otrpnila je. Nathan se je vrnil. Kaj pa sedaj? Bila je vznemirjena.
„Ne spiš?“ je zaslišala njegov glas za seboj.
Obrnila se je. Premerila je njegov obraz, ki je strmel vanjo. Ni bil videti dobre volje in to jo je plašilo. Kaj je bilo narobe?
„N-ne,“ je prestrašeno zamrmrala v odgovor na njegovo vprašanje. Poskusila je ohraniti mirno kri. „Ne morem spati.“
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttt
29. januar 2016





„Sva že dva,“ je šepnil.
Usedel se je poleg nje.
Potegnil je čisto čašo k sebi in nagnil vrček z vinom. Pri tem jo je opazoval. Začutila je ščemenje v trebuhu. Spraševala se je, kje je bil. Bil je tako blizu, da je čutila vonj po konjušnici in domnevala je, da ji je vojvoda Suffolk povedal resnico. Odrinila je slednje misli. Saj ji tega ne bi naredil, kajne? Saj ne bi odšel k tistemu dekletu, ki ga je ljubil? Saj je ne bi prevral na njuno poročno noč?
„Si v redu?“
Njegov glas jo je zdramil iz razmišljanja.
„Sem,“ je zamrmrala. „Samo ...“
„Samo kaj? Se bojiš?“
Prvič je opazila, da jo je odkrito opazoval. Pred tem jo je vedno le nekajkrat premeril, nato pa se zavil sam vase. Sedaj pa jo je opazoval s svojimi rjavimi očmi, s pogledom se je sprehajal po izrezu njene obleke, vedno bolj dol … Lačno jo je slačil s svojim pogledom. V njegovem pogledu je prebrala poželenje …
„Ja,“ je šepnila. „Bojim se.“
Opazila je njegov skrivnostni nasmešek.
„Zakaj?“
„Dobro veš, kaj se govori,“ je dobro premislila besede. „Govori se, da te je brat prisilil v poroko z menoj.“
Njegov obraz je otrpnil. Dregnila je v osje gnezdo; njegova bolečina je bila vidna na njegovem obrazu. Bil je lep moški in ta njegova lepota jo je na nek način celo strašila. Želela si je, da bi bila v tistem trenutku v svojem domačem okolju, da ne bi bila poročena in se še vedno igrala s svojo malo sestrico.
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttt
30. januar 2016






„Nje ni več. Sedaj sva ti in jaz,“ je šepnil po moreči tišini, ki je legla nad prostor. Dvignil je roko, s prstom je previdno zdrsnil preko njenega lica in si na obraz priklical otožen nasmešek. Isabel je ob njegovem dotiku začutila mravljince, ki so se spolzeli preko njenega telesa. „Ne morem je več videti. Odšla je. Danes se je poročila z drugim. Sedaj ... Sedaj moram biti s teboj, draga.”
„Žal mi je,“ je odvrnila na njegove besede. Bila je začudena. Kako je bilo to mogoče? In kako je on to vedel?
Njena vprašanja so v trenutku izpuhtela iz njene glave, ko je pritisnil svoje ustnice ob njene. V njej se je ponovno prebudilo poželenje po njegovih poljubih. Želela si je, da se ti ne bi nikoli končali, da bi trajali večno. Zakopala je svoje dlani med njegove lase. Začutila je njegove dlani, ki so jo potegnile na noge. Še vedno je okušala njegove ustnice, ki so jo popeljale v drug svet, ki ga ni poznala. Vse skupaj jo je prestrašilo, da se je obupano poskusila izviti iz njegovega močnega prijema.
„Ustavi se,“ je zamrmrala med poljubi.
„Ne, ne bom se ustavil,“ je pohlepno dejal. „Zaradi tebe sem izgubil svojo ljubezen. Vzel si bom, kar mi pripada.“
Njegove besede so ji nagnale strah v kosti. Prvič, odkar je prišel v sobo, ji je v nosnice udaril smrad po alkoholu. Pil je. Mogoče je bila njegova konjušnica potovanje v bordel ali pa v krčmo. Sedaj pa od nje terja zakonske pravice, ona pa komaj zadržuje vsebino želodca. Vedela pa je, da se mu ne bo mogla upreti, če bo potisnil svoje polne ustnice na njene. Čeprav si ni hotela priznati … Nathan jo je privlačil. Preveč privlačil. Privlačil jo je tako močno, da bi mu najraje potrgala obleke s telesa.
30. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttt
30. januar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani