Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
u211472
17. avgust 2017
u211472
Na postaji King's Cross
Zjutraj sem se zbudila dokaj hitro. Vedela sem namreč, da gremo na postajo King's Cross. Med peronoma 9 in 10 je skrivni čarovniški peron 9 in 3 četrtine do, katerega prideš le če z svojim vozičkom zaletiš v zid in prideš na drugi strani ven. Če si bunkelj se samo zaletiš v zid in dobiš precejšnje poškodbe. Ja, kmalu bomo šli zato sem hitro pojedla zajtrk in že smo odlšli ob 10.01. Na postajo smo prispeli ob 10.47.
"Vlak odpelje ob 11.00," me je opozorila.
"Saj imam še slabih 15 minut," sem odvrnila. Z svojim vozičkom sem se postavila nekaj pet metrov pred zido med peronoma 9 in 10 in se zapodila proti steni. Zatisnila sem oči - bila sem zelo nervozna. Čez dve sekundi sem se znašla na drugi strani. Pogled je bil osupljiv. Videla sem veliko čarovnikov in veliko vozičkov. Potem pa sem pogledala na zid in videla napis: Peron 9 in 3 četrtine. Za sabo pa sem slišala kako sta se mama in očka zapodila v zid. Čez nekaj sekund sta tudi ondva bila na drugi strani.
"Joj, ura je že 10.53! Moraš še vodiček predati in se spraviti v en kupe!" je rekla mama, ki je bila sama tudi že nervozna. Enemu gospodu sem predala voziček s prtljago.
"Em, kaj pa Evie? Moja sova?" sem vprašala gospoda.
"Šla bo v vagon z hišnimi ljubljenčki," mi je odgovoril.
"Aha, v redu," sem mu še rekla, ko je že pograbil za Evieno kletko. Nato pa sem pogledala na mojo desno - tisto dekle bi takoj prepoznala.
"Ann, Ann!!!!" sem zakričala za svetlolasim dekletom, ki je ravno želela vstopiti na vlak.
"Em, Emma?! Emma, ej Emma!!!" je rekla Ann. Bežala je proti meni jaz pa proti njej. Skupaj sva prileteli z glavami tako, da sva se malo udarili ampak tudi objeli.
"Hej, sem vedela, da se bova srečali!" sem ji rekla.
"Ja, saj. Bova sedeli skupaj v kupeju?" me je z pričakovanjem vprašala.
"To sem te ravno jaz hotela vprašati!" sem ji odgovorila. Zadaj sta bliže prišla mami in oči.
"Aha, tako ti moraš biti Ann. Zdravo!" je rekel oči Ann.
"Ja jaz sem Ann!" je odgovorila.
"Kje pa so tvoji starši?" je vprašala še moja mama.
"Tukaj, ravno prihajajo!" je rekla Ann in pokazala s prstom na starša.
"Oo, dober dan!" ju je pozdravil oči. Nekaj časa so se pogovarjali potem pa je mama pogledala na uro.
"Ojoj, ura je že 10.58! Na vlak morata!" je rekla mama in res pogledala sem na uro nad napisom in kazala je samo še dve minutki do enajstih. Poslovili smo se in z Ann sva se spravili na vlak.
Našli sva si primeren kupe in si odprli okno, da bi pomahali staršem. Oni so nama mahali nazaj in počasi smo se oddaljevali od postaje. Ne meša se ti Emma. Res je na Bradavičarko greš sem si govorila. Vlak je odpeljal na Škotsko.
~•~
Vem, da dolgo ni bilo Next-a ampak enostavno sem malo pozabila na to zgodbo
. Napišite komentarje kaj mislite, da se bo zgodilo
Zjutraj sem se zbudila dokaj hitro. Vedela sem namreč, da gremo na postajo King's Cross. Med peronoma 9 in 10 je skrivni čarovniški peron 9 in 3 četrtine do, katerega prideš le če z svojim vozičkom zaletiš v zid in prideš na drugi strani ven. Če si bunkelj se samo zaletiš v zid in dobiš precejšnje poškodbe. Ja, kmalu bomo šli zato sem hitro pojedla zajtrk in že smo odlšli ob 10.01. Na postajo smo prispeli ob 10.47.
"Vlak odpelje ob 11.00," me je opozorila.
"Saj imam še slabih 15 minut," sem odvrnila. Z svojim vozičkom sem se postavila nekaj pet metrov pred zido med peronoma 9 in 10 in se zapodila proti steni. Zatisnila sem oči - bila sem zelo nervozna. Čez dve sekundi sem se znašla na drugi strani. Pogled je bil osupljiv. Videla sem veliko čarovnikov in veliko vozičkov. Potem pa sem pogledala na zid in videla napis: Peron 9 in 3 četrtine. Za sabo pa sem slišala kako sta se mama in očka zapodila v zid. Čez nekaj sekund sta tudi ondva bila na drugi strani.
"Joj, ura je že 10.53! Moraš še vodiček predati in se spraviti v en kupe!" je rekla mama, ki je bila sama tudi že nervozna. Enemu gospodu sem predala voziček s prtljago.
"Em, kaj pa Evie? Moja sova?" sem vprašala gospoda.
"Šla bo v vagon z hišnimi ljubljenčki," mi je odgovoril.
"Aha, v redu," sem mu še rekla, ko je že pograbil za Evieno kletko. Nato pa sem pogledala na mojo desno - tisto dekle bi takoj prepoznala.
"Ann, Ann!!!!" sem zakričala za svetlolasim dekletom, ki je ravno želela vstopiti na vlak.
"Em, Emma?! Emma, ej Emma!!!" je rekla Ann. Bežala je proti meni jaz pa proti njej. Skupaj sva prileteli z glavami tako, da sva se malo udarili ampak tudi objeli.
"Hej, sem vedela, da se bova srečali!" sem ji rekla.
"Ja, saj. Bova sedeli skupaj v kupeju?" me je z pričakovanjem vprašala.
"To sem te ravno jaz hotela vprašati!" sem ji odgovorila. Zadaj sta bliže prišla mami in oči.
"Aha, tako ti moraš biti Ann. Zdravo!" je rekel oči Ann.
"Ja jaz sem Ann!" je odgovorila.
"Kje pa so tvoji starši?" je vprašala še moja mama.
"Tukaj, ravno prihajajo!" je rekla Ann in pokazala s prstom na starša.
"Oo, dober dan!" ju je pozdravil oči. Nekaj časa so se pogovarjali potem pa je mama pogledala na uro.
"Ojoj, ura je že 10.58! Na vlak morata!" je rekla mama in res pogledala sem na uro nad napisom in kazala je samo še dve minutki do enajstih. Poslovili smo se in z Ann sva se spravili na vlak.
Našli sva si primeren kupe in si odprli okno, da bi pomahali staršem. Oni so nama mahali nazaj in počasi smo se oddaljevali od postaje. Ne meša se ti Emma. Res je na Bradavičarko greš sem si govorila. Vlak je odpeljal na Škotsko.
~•~
Vem, da dolgo ni bilo Next-a ampak enostavno sem malo pozabila na to zgodbo
. Napišite komentarje kaj mislite, da se bo zgodilo
24. avgust 2017
u211472
U blizu si
24. avgust 2017
u198051
Emma,bo gry, ann bo vraan
24. avgust 2017
u211472
Ok povem : obe bosta v istem domu
: obe bosta v istem domu
25. avgust 2017
u198051
Gry! Al pa vraan! Al pa puff! Al pa gad!
25. avgust 2017
u211472
Vse je možno!
25. avgust 2017
u198051
Jaaaaa
25. avgust 2017
u211472
Bobek Bertieja Bruncha
Na vlaku je bilo mirno in peljal je naprej. Z Ann sva se pogovarjale cel čas. Ravno, ko sem jo želela vprašati kako se piše (priimek) se je poleg najinega kupeja pripeljal voziček. Zraven je bila gospa, ki je poganjala voziček. Ustavila se je in odprla vrata kupeja.
"A bosta kaj kupili dekleti?" je prijazno vprašala. Takrat sem komaj videla koliko različnih zavojčkov bonbonov ima.
"Ja, seveda jaz bi vzela 3 čokoladne žabe in zavoj Bobkov Bertieja Bruncha," je rekla Ann.
"To bo 7 srpcev in 6 firičev," ji je odvrnila gospa. Ann je iz žepa potegnila mošniček z denarjem. Gospe je dala denar.
"Ali boš si še ti kaj vzela?" me je vprašala gospa.
"Em, potem pa eno čokoladno žabo in en zavoj Bobkov Bertieja Bruncha," sem rekla in iz žepa potegnila drobiž.
"Dolguješ mi 5 srpcev in 1 firič," je rekla gospa. V roko sem ji potisnila drobiž. Zaprla je vrata in se odpravila k naslednjemu kupeju.
"Ej nisem te še vprašala kako se pišeš?" sem vprašala Ann.
"O pišem se Brown. Pa ti?" me je vprašala nazaj.
"Brooks," sem ji rekla.
"Zdaj pa poskusi Bobek," mi je rekla in pomignila na zavoj z Bobki Bertieja Bruncha. Vzela sem zavoj in ga odprla. Videla sem okrogle bonbončke in pograbila za oranžno-rjavega.
"A je to okus karamele?" sem vprašala Ann in si ogledovala Bobek.
"Am menda," je rekla. Potisnila sem ga v usta.
"Mislim, da je to okus ušesnega masla," sem rekla. Šlo mi je na bruhanje. Pograbila sem vodo, ki je bila v moji torbici.
"O moj bog! Ušesno maslo je redko! Zelo redek Bobek si dobila! Sicer je tudi najslabšega okusa..." je zelo veselo vzklikala Ann.
"Za to zadnje se strinjam s tabo,".
Ko sem se spravila k sebi sva se še nekaj časa pogovarjali - o vsem mogočem. Potem pa je na vrata potrkal nekdo. Vstopil je zelo lušten fant. Imel je rjave lase in prav tako rjave oči.
"A je kdo videl krastačo od Andrewa?" je vprašal. Njegov pogled se je ustavil na meni. Oba zasanjana sva zrla drug v drugega. Očitno Ann ni bila tako očarana od njega, saj je hitro rekla: "Am ne nismo je vidli,". Ko je slišala, da se Ann pogovarja z njim se je spravil k sebi.
"Aha, če jo vidita prosim nekomu povejta. Adijo!" je rekel in se obrnila ter odšel iz kupeja.
"Kaj mu je?! Celi neki zasanjani je," je rekla malce razburjeno Ann.
"Ne vem," sem rekla malomarno in še vedno gledala za njim. Takrat pa sem se komaj zavedala, da se vlak ustavlja. Prispeli smo sem si mislila. In res je bilo.
Na vlaku je bilo mirno in peljal je naprej. Z Ann sva se pogovarjale cel čas. Ravno, ko sem jo želela vprašati kako se piše (priimek) se je poleg najinega kupeja pripeljal voziček. Zraven je bila gospa, ki je poganjala voziček. Ustavila se je in odprla vrata kupeja.
"A bosta kaj kupili dekleti?" je prijazno vprašala. Takrat sem komaj videla koliko različnih zavojčkov bonbonov ima.
"Ja, seveda jaz bi vzela 3 čokoladne žabe in zavoj Bobkov Bertieja Bruncha," je rekla Ann.
"To bo 7 srpcev in 6 firičev," ji je odvrnila gospa. Ann je iz žepa potegnila mošniček z denarjem. Gospe je dala denar.
"Ali boš si še ti kaj vzela?" me je vprašala gospa.
"Em, potem pa eno čokoladno žabo in en zavoj Bobkov Bertieja Bruncha," sem rekla in iz žepa potegnila drobiž.
"Dolguješ mi 5 srpcev in 1 firič," je rekla gospa. V roko sem ji potisnila drobiž. Zaprla je vrata in se odpravila k naslednjemu kupeju.
"Ej nisem te še vprašala kako se pišeš?" sem vprašala Ann.
"O pišem se Brown. Pa ti?" me je vprašala nazaj.
"Brooks," sem ji rekla.
"Zdaj pa poskusi Bobek," mi je rekla in pomignila na zavoj z Bobki Bertieja Bruncha. Vzela sem zavoj in ga odprla. Videla sem okrogle bonbončke in pograbila za oranžno-rjavega.
"A je to okus karamele?" sem vprašala Ann in si ogledovala Bobek.
"Am menda," je rekla. Potisnila sem ga v usta.
"Mislim, da je to okus ušesnega masla," sem rekla. Šlo mi je na bruhanje. Pograbila sem vodo, ki je bila v moji torbici.
"O moj bog! Ušesno maslo je redko! Zelo redek Bobek si dobila! Sicer je tudi najslabšega okusa..." je zelo veselo vzklikala Ann.
"Za to zadnje se strinjam s tabo,".
Ko sem se spravila k sebi sva se še nekaj časa pogovarjali - o vsem mogočem. Potem pa je na vrata potrkal nekdo. Vstopil je zelo lušten fant. Imel je rjave lase in prav tako rjave oči.
"A je kdo videl krastačo od Andrewa?" je vprašal. Njegov pogled se je ustavil na meni. Oba zasanjana sva zrla drug v drugega. Očitno Ann ni bila tako očarana od njega, saj je hitro rekla: "Am ne nismo je vidli,". Ko je slišala, da se Ann pogovarja z njim se je spravil k sebi.
"Aha, če jo vidita prosim nekomu povejta. Adijo!" je rekel in se obrnila ter odšel iz kupeja.
"Kaj mu je?! Celi neki zasanjani je," je rekla malce razburjeno Ann.
"Ne vem," sem rekla malomarno in še vedno gledala za njim. Takrat pa sem se komaj zavedala, da se vlak ustavlja. Prispeli smo sem si mislila. In res je bilo.
02. september 2017
u211472
Spet dolgo ni bilo Next-a ampak je zdaj tu!!!!
ampak je zdaj tu!!!!
02. september 2017
u198051
Next
02. september 2017
V Veliki Dvorani
Vlak se je ustavil in izstopili smo. Na majhni 'postaji' nas je pričakal mož visok okrog 2 metra. Res je bil visok. Imel je gosto črno brado in goste črne lase.
"Živijo, jaz sem Hagrid! Sem oskrbnik na Bradavičarki. Danes pa vas bom odpeljal v našo šolo, tako, da kar za mano!" se nam je predstavil. Odvedel nas je do nekega jezera, ki je obkrožalo šolo. Do nje je bilo možno priti le z čolni, ki so plavali v vodi ob obrežju. V čolnih smo se odpeljali do otočka, kjer je stala šola. Ampak ni bil otoček. To "jezero" je bila reka. No v glavnem, v čolnu sem bila z Ann in še z enim dekletom. Ko pa sem se obrnila na desno stran sem zagledala tistega luštnega fanta z vlaka. Spogledala sva se. Ampak kmalu sem pogledala naprej. Pogled je bil osupljiv. Prvič sem jo videla od blizu - najboljšo čarovniško šolo na svetu, Bradavičarko!
Z čolnov smo stopili na kopno.
"Kar za mano, kar za mano!" je rekel Hagrid in sledili smo mu. Odvedel nas je preko travnika za šolo in prišli smo do velikih, starih hrastovih vrat. Tam nam je odprl in prišli smo v veliko avlo. Videla sem stopnice, ki so vodile v različna nadstropja. Naenkrat pa sem zagledala gospo, ki je izgledala zelo stroga. Lase je imela spete v tesno figo, oblečena je bila v dolg smaragdno zelen plašč.
"Jaz sem profesorica McHudurra! Vodila vas bom na razvrstitvi po domovih! Hvala Hagrid! Lahko greš kar v Veliko Dvorano," je rekla in ostro premerila vsakega izmed nas. Nato nas je odvedla na hodnik na katerem ni bilo nikogar.
"V Veliki Dvorani bo potekala razvstitev po domovih. Nadaljna navodila dobite tam," je razlagala in nas nato odvedla po hodniku nazaj do nekih velikih vrat. Odprla jih je in zagledali smo Veliko Dvorano. Videla sem na stotine učencev, ki so sedeli na štirih mizah. Za eno mizo so sedeli učenci v rumeno-črnih, na eni v oranžno-rdečih, na eni v modrih in na zadnji mizi učenci smaragdno zelenih uniformah. Morali smo se postaviti v vrsto pred dolgo mizi na kateri so sedeli učitelji. Vse mize z učenci so bile postavljene navpično miza z učetelji pa vodoravno. Na sredi mize z učetelji je bil veličasten stol za katerem je sedel ravnatelj A. P. W. B. Dumbledore. Prišla so nadaljna navodila: "Ko zaslišite svoje ime se vsedite na tale stol in si na glavo posadite Klobuk Izbruh. Ko vam Klobuk določi dom se vsedite za mizo pri kateri sedi vaš dom. Pa kar začnimo!". Profesorica McHudurra je vzela zvitek pergamenta in poklicala prvo učenko na papirju. Ker je bilo vse napisano po abecedi in se nihče ni pisal na A, je začela pri B. In kdo se piše na B?!
"Emma Brooks!" seveda. Zavzdihnila sem. Potiho sem si rekla Pomiri se. Vsedla sem na stol in si na glavo posadila Klobuk Izbruh. V Dvorani je zavladala tišina. Vsi so strmeli vame in v razcapan, obrabljen, star klobuk.
"Imaš pogum kot prava Griffondomka... niti pameti ne manjka, da ne bi mogla postati Drzvraanka... ampak čutim, da si zvesta vsem prijateljem in mislim, da bi se v Pihpuffu dobro počutila... ampak, če bi bila v Spolzgadu bi lahko naredila marsikaj... Težka odločitev, hmm... ampak raje te vtaknem v... GRIFFONDOM!!!!!". Miza z učenci v oranžno-rdečih uniformah je znorela. Vsi so kričali. Očitno sem jim bila kot največja nagrada na lotu. Vsedla sem se in kričanje je ponehalo. Poslušali smo naprej.
"Ann Brown!" pozabila sem že, da se Ann tudi piše na B. Ni čudno!
"Podoben primerek kot tisti ta prej... ampak podobne primerke ponavadi razvrstim k podobnim domovom... naj ti bo! GRIFFONDOM!!!". spet je cela naša miza zakričala. Še jaz sem vriskala od veselja. Naprej smo poslušali razvrstitev. Nekateri so si šušljali, saj so jim nekatera imena zdela znana, jaz pa nisem nikogar poznala. Raje sem se z Ann potiho veselila, saj sva v istem domu. Nato pa je pred stolom stal samo še en fant. Malo sem si ga podrobneje ogledala in sem ugotovila, da je to tisti lušten fant z vlaka.
"In še nazadnje Charles Scott!" fant se je vsedel na stol. Še bolj sem bila vznemirjena kot pri Ann.
"Pogumen si in mislim, da ti pristaja... GRIFFONDOM!!!". Charles se je vsedel poleg mene. Spogledala sva se. Nato pa se je pred nami na mizi pojavila hrana. Ni da ni! Imeli smo piščančje pečene bedre v omaki, krompir - pečen, kuhan, ocvrt, kuhane koruze, mešana solata... Poleg krožnika smo imeli manjši kelih v katerem se je neprestanoma pojavljal nov bučni sok. Takoj, ko si ga spil se je pojavil nov. Po sladici smo s predstavniki študentov odšli v dnevne sobe. Do griffondomske dnevne sobe si prišel skozi portret Debele gospe. Geslo je bilo caput draconis. Si cer se menjava vsakih pet dni. V dnevni sobi je bilo skoraj vse oranžno ali rdeče.
"Sobe fantov so na levem hodniku, sobe deklet pa na desnem. Urnike imate zalepljene na vratih. Vse vaše stvari so bile že prinešene in poleg postelje imate stol na katerem so uniforme, ki jih morate nositi med poukom. Prosim, da greste, kar takoj spat saj bo jutri naporen dan. Če pa ne morete takoj zaspati pa prosim ne tekajte in ne kričite. In še nekaj - ponoči ni dovoljeno se zadrževati zunaj svojega domova in hoditi po gradu. Zdaj pa brž spat!" nam je razložil predstavnik študentov Dorian. V sobi sem bila z Ann in še z dvema dekletoma, Claro in Larisso. Izbrala sem si posteljo ob oknu. Zvečer res nisem mogla zaspati zato sem gledala skozi okno in malo božala Evie. Mislila sem si Zdaj si tu. Ni več poti nazaj v svet bunkeljnov, Emma. Saj niti ne bi šla nazaj. Okoli polnoči sem se spravila spat.
---
Končno nov nextt
Vlak se je ustavil in izstopili smo. Na majhni 'postaji' nas je pričakal mož visok okrog 2 metra. Res je bil visok. Imel je gosto črno brado in goste črne lase.
"Živijo, jaz sem Hagrid! Sem oskrbnik na Bradavičarki. Danes pa vas bom odpeljal v našo šolo, tako, da kar za mano!" se nam je predstavil. Odvedel nas je do nekega jezera, ki je obkrožalo šolo. Do nje je bilo možno priti le z čolni, ki so plavali v vodi ob obrežju. V čolnih smo se odpeljali do otočka, kjer je stala šola. Ampak ni bil otoček. To "jezero" je bila reka. No v glavnem, v čolnu sem bila z Ann in še z enim dekletom. Ko pa sem se obrnila na desno stran sem zagledala tistega luštnega fanta z vlaka. Spogledala sva se. Ampak kmalu sem pogledala naprej. Pogled je bil osupljiv. Prvič sem jo videla od blizu - najboljšo čarovniško šolo na svetu, Bradavičarko!
Z čolnov smo stopili na kopno.
"Kar za mano, kar za mano!" je rekel Hagrid in sledili smo mu. Odvedel nas je preko travnika za šolo in prišli smo do velikih, starih hrastovih vrat. Tam nam je odprl in prišli smo v veliko avlo. Videla sem stopnice, ki so vodile v različna nadstropja. Naenkrat pa sem zagledala gospo, ki je izgledala zelo stroga. Lase je imela spete v tesno figo, oblečena je bila v dolg smaragdno zelen plašč.
"Jaz sem profesorica McHudurra! Vodila vas bom na razvrstitvi po domovih! Hvala Hagrid! Lahko greš kar v Veliko Dvorano," je rekla in ostro premerila vsakega izmed nas. Nato nas je odvedla na hodnik na katerem ni bilo nikogar.
"V Veliki Dvorani bo potekala razvstitev po domovih. Nadaljna navodila dobite tam," je razlagala in nas nato odvedla po hodniku nazaj do nekih velikih vrat. Odprla jih je in zagledali smo Veliko Dvorano. Videla sem na stotine učencev, ki so sedeli na štirih mizah. Za eno mizo so sedeli učenci v rumeno-črnih, na eni v oranžno-rdečih, na eni v modrih in na zadnji mizi učenci smaragdno zelenih uniformah. Morali smo se postaviti v vrsto pred dolgo mizi na kateri so sedeli učitelji. Vse mize z učenci so bile postavljene navpično miza z učetelji pa vodoravno. Na sredi mize z učetelji je bil veličasten stol za katerem je sedel ravnatelj A. P. W. B. Dumbledore. Prišla so nadaljna navodila: "Ko zaslišite svoje ime se vsedite na tale stol in si na glavo posadite Klobuk Izbruh. Ko vam Klobuk določi dom se vsedite za mizo pri kateri sedi vaš dom. Pa kar začnimo!". Profesorica McHudurra je vzela zvitek pergamenta in poklicala prvo učenko na papirju. Ker je bilo vse napisano po abecedi in se nihče ni pisal na A, je začela pri B. In kdo se piše na B?!
"Emma Brooks!" seveda. Zavzdihnila sem. Potiho sem si rekla Pomiri se. Vsedla sem na stol in si na glavo posadila Klobuk Izbruh. V Dvorani je zavladala tišina. Vsi so strmeli vame in v razcapan, obrabljen, star klobuk.
"Imaš pogum kot prava Griffondomka... niti pameti ne manjka, da ne bi mogla postati Drzvraanka... ampak čutim, da si zvesta vsem prijateljem in mislim, da bi se v Pihpuffu dobro počutila... ampak, če bi bila v Spolzgadu bi lahko naredila marsikaj... Težka odločitev, hmm... ampak raje te vtaknem v... GRIFFONDOM!!!!!". Miza z učenci v oranžno-rdečih uniformah je znorela. Vsi so kričali. Očitno sem jim bila kot največja nagrada na lotu. Vsedla sem se in kričanje je ponehalo. Poslušali smo naprej.
"Ann Brown!" pozabila sem že, da se Ann tudi piše na B. Ni čudno!
"Podoben primerek kot tisti ta prej... ampak podobne primerke ponavadi razvrstim k podobnim domovom... naj ti bo! GRIFFONDOM!!!". spet je cela naša miza zakričala. Še jaz sem vriskala od veselja. Naprej smo poslušali razvrstitev. Nekateri so si šušljali, saj so jim nekatera imena zdela znana, jaz pa nisem nikogar poznala. Raje sem se z Ann potiho veselila, saj sva v istem domu. Nato pa je pred stolom stal samo še en fant. Malo sem si ga podrobneje ogledala in sem ugotovila, da je to tisti lušten fant z vlaka.
"In še nazadnje Charles Scott!" fant se je vsedel na stol. Še bolj sem bila vznemirjena kot pri Ann.
"Pogumen si in mislim, da ti pristaja... GRIFFONDOM!!!". Charles se je vsedel poleg mene. Spogledala sva se. Nato pa se je pred nami na mizi pojavila hrana. Ni da ni! Imeli smo piščančje pečene bedre v omaki, krompir - pečen, kuhan, ocvrt, kuhane koruze, mešana solata... Poleg krožnika smo imeli manjši kelih v katerem se je neprestanoma pojavljal nov bučni sok. Takoj, ko si ga spil se je pojavil nov. Po sladici smo s predstavniki študentov odšli v dnevne sobe. Do griffondomske dnevne sobe si prišel skozi portret Debele gospe. Geslo je bilo caput draconis. Si cer se menjava vsakih pet dni. V dnevni sobi je bilo skoraj vse oranžno ali rdeče.
"Sobe fantov so na levem hodniku, sobe deklet pa na desnem. Urnike imate zalepljene na vratih. Vse vaše stvari so bile že prinešene in poleg postelje imate stol na katerem so uniforme, ki jih morate nositi med poukom. Prosim, da greste, kar takoj spat saj bo jutri naporen dan. Če pa ne morete takoj zaspati pa prosim ne tekajte in ne kričite. In še nekaj - ponoči ni dovoljeno se zadrževati zunaj svojega domova in hoditi po gradu. Zdaj pa brž spat!" nam je razložil predstavnik študentov Dorian. V sobi sem bila z Ann in še z dvema dekletoma, Claro in Larisso. Izbrala sem si posteljo ob oknu. Zvečer res nisem mogla zaspati zato sem gledala skozi okno in malo božala Evie. Mislila sem si Zdaj si tu. Ni več poti nazaj v svet bunkeljnov, Emma. Saj niti ne bi šla nazaj. Okoli polnoči sem se spravila spat.
---
Končno nov nextt
18. november 2017