Next,please
21. september 2015
next
22. september 2015
kdaj bo next? <3
22. september 2015
Next
23. september 2015
u113053
u113053
Hei - hoi!
~~~~~~~~~
Res bi se rada opravičila, ker ni bilo začetka, ampak sem imela omejem dostop do interneta. Zaradi tega sem bila na računalniku le takrat, ko sem rabila kaj za šolo in se res opravičujem. Danes pa me je sošolka prepričala, da naj poskusim napisat začetek.
Nočem vam preveč tratiti čas, zato le *Enjoy*
~~~~~~~~~






Chapter 1|Anna Lucky Blue|The End|Luke Hemmings FF
Vsak, ki je še otrok si v prihodnosti želi veliko stvari. Ampak, ko odraščaš se to spreminja. Spreminja se ne samo tvoja zunanjost temveč tudi notranjost. Tudi jaz sem se spremenila, ampak od znotraj bolj kot od zunaj. Ko si človek ne predstavlja, kako hitro se spremeni. Kako lahko hitro zamenja čustva. Kako lahko kmalu preide v skupino ljudi, katerim ni več pomoči. In takim lahko rečemo samo še ''dobrodošli med depresivnim''.
Ko sediš na tleh sredi kopalnice in v eni roki držiš britvico, na drugi pa gledaš kako ti iz rane teče kri. Želiš si nehati, vendar le ni tako enostavno. Rad bi bil vesel, pa ne moreš, ker si vsak dan bolj prizadet iz strani ''prijateljev''. Prijateljev, za katere veš, da ti niso pravi prijatelji. Saj dandanes se vsi samo delajo in so vsi ''sfejkani''. Ko se spomniš vse dneve, ki si jih do sedaj pretrpel v mukah, grožnjah in žaljivkah. Ko imaš željo, da nebi bil več tukaj, kjer si. Sicer pa, nihče se ne zmeni zate, dokler nisi lep ali pa mrtev.
Kot vsako jutro sem se zbudila na enak način. Vedno ista zgodba, samo malce drugačen vrstni red. 'Jutranja rutina', pravimo temu. Ko se sredi oblačenja zamisliš, da bi šel raje nazaj spat. Zakaj spat? Ker kadar spiš nisi žalosten. Nisi vesel, nisi jezen… Pravzaprav ne čutiš nič. Spanje je kot drugi svet, samo v drugačni – temni, obliki.
Vsak dan poskušam sprejeti to, da sem tarča vsega in danes je še en nov dan, katerega bom morala preživeti.
Pripravljena na šolo se odpravim do očetovega avta, ta pa me zapelje v šolo. No, no… Da nebo pomote. V šolo me je zapeljal oče in ne avto. No ja… kakorkoli bom rekla se ne bo pravilno izrazilo. Čez nekaj časa sva dosegla cilj. Zaželel mi je prijeten dan v šoli in nato odpeljal iz parkirišča. 'Mhm,' sem si mislila. Le kako naj bi bil prijeten dan, če pa sploh ne ve kaj preživljam… Sploh me ne pozna. Nisem več tista mala punčka, katero je tako dobro poznal. Njegova 'punčka' se spreminja.
Prijela sem za levi rokav in si ga nekoliko potegnila dol, da je uspel prekriti vse brazgotine. No, skoraj vse. Pogledala sem v tla in se počasi odpravila v središče, kjer vzbudim pozornost. Zagleda me gruča ljudi in vsi planejo v smeh. Zakaj mi končno nekdo ne pove kaj je narobe na meni?! Zakaj ravno jaz?! ZAKAJ?! Zadržujem solze in se po tihem odplazim do svoje omarice, pri tem pa poskusim preslišati vse govorice, žaljivke, itd.
Vzamem vse potrebno za prvo uro in si zaželim vso srečo pri prvi uri. Usedem se čisto zadaj, kjer je moj kotiček in kjer imam mir pred drugimi. Sedim čisto sama. Prav v redu je, če si takole sam in ko profesor ali profesorica razlaga novo snov ti nihče ne teži. Res, da imam po navadi težave s kakšnimi računi in pri tem nimam nikogar prositi za pomoč, ampak se nekako izmažem. Večinoma sem vse ure tiho, kar že sumijo, da ničesar ne znam. No saj imajo nekoliko prav. Moje ocene so kar šibke, ampak se pri tem ne sekiram preveč.
Zvonec odzvoni in vsi se zaženejo skozi vrata. V učilnici vstanem sama s profesorico matematike, ta pa mi naroči naj pobrišem tablo. Vzamem gobo in jo zmočim z mrzlo vodo. Pri brisanju table mi rokav nekoliko zleze gor, da se mi opazijo rane.
''Kaj imaš to?'' me vpraša prof. Waetford. Spustim gobo in si na hitro popravim rokav ter prestrašeno odgovorim.
''Nič ni. Samo sosedova mačka,'' najdem izgovor. Kot nalašč mi ni verjela, kar ji je pisalo na čelu, a vseeno ni vrtala vame. Lahko se ji zahvalim za to, da me razume in, da noče, da mi je nelagodno. Sicer pa kmalu se bo začela druga ura.
~~~~~~~~~~~~
Mnenje?
Anika loves ya all ♥♥♥
05. oktober 2015
Neeeeext
05. oktober 2015
holy shit*O*
prfektno je*O*
neeeeeeeeeeeeeeeeeext*O*
05. oktober 2015
Omg, to je tko perfect! *__* Zlo zanimivo in tvoj slog je odlicen!!!
Neext
P. S. A je to resnicna zgodba?
05. oktober 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeextttt prfektno
05. oktober 2015
u113053
u113053
เ l๏vє ๓ยรเς* : Večinoma bo resnično ja(:
05. oktober 2015
next!!
05. oktober 2015
Neeeeeeexttttttt!
Waaaaaaaaaaaaaaaawwwwwwwwwww<333333333
05. oktober 2015
Neeeeext
05. oktober 2015
Neext
05. oktober 2015
neeeeeeeeeeeext. popolnoma je napisano *0*
05. oktober 2015
neeeeeeexttttt nujnoo<333
07. oktober 2015
u199774
u199774
neeext!!!
07. oktober 2015
neexxxttt
07. oktober 2015
Neeeeext
07. oktober 2015
neeext ful lepo pišeš :3
07. oktober 2015
u199215
u199215
nexxt!!!
07. oktober 2015
Nexxxtt super pises
07. oktober 2015
neext
+nova bralka
p.s. ful dobra zgodba,newem kaj bi napisala -podobna situacija
drgač pa ful top
07. oktober 2015
u198801
u198801
Neeeext
08. oktober 2015
Supeeeeerrrr!
Next
08. oktober 2015
u90982
u90982
NEEEEEEEEEEEEEEEEWWWWWWWWWWWWXTTT
08. oktober 2015
neeeext!! res dobr!
08. oktober 2015
waaw perfect je *o*
neeeeext!
08. oktober 2015
Omg en veliki neext o mene Tako je v resničnem življenju, a dosti ljudi piše neke izmišljene zgodbe! Bravo
08. oktober 2015
next zlo dobr pišeš
09. oktober 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani