u193768
u193768
Next
27. maj 2016
u158058
u158058
nujno check it out!
30. maj 2016
u158058
u158058
punce jst zgodbice ne bom nadaljevala, če je keri ful ušeč nj tole pogleda jo ''prodam'' pač da bi ena od vs naprej pisala zainteresirane se zglasite tukej -----> http://www.igre123.com/forum/tema/stories-for-sale!!!!!/185393/
05. junij 2016
u158058
u158058
PROSM PREBER
--------------------------
Ta profil bom zbrisala, ampak nč skrbet, bom useen nadaljevala zgodbico. Vam sporočim k bom mela nov profil. Pa dobite res hmau nadaljevanje
--------------------------
14. julij 2016
u214313
u214313
okj sm že nazaj, to sm jst, Next bo kmal.
14. julij 2016
u214313
u214313
res mi je žou ker kr nekej časa ni blo glasu od mene, ampak važn je, da sm nazaj, ane? okej so lets get to da pojnt

10.Poglavje - Pri Chloe je zabava✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞;✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Ko sem naslednje jutro prišla v šolo, sem takoj srečala Polly in skupaj sva šli do učilnice za matematiko. Ko pa sva šli mimo fantovskega stranišča, me je nekdo potegnil za roko noter in jaz sem avtomatično potegnila Polly za sabo. Ko sem se ozrla, sem zagledala znan obraz.
''Zac! Pa kaj se greš?!'' sem rekla precej naglas ''Veš kako si me prestrašil!''
Nasmehnil se mi je ''Oprosti. Kakorkoli,-''
''Zakaj naju je bilo treba zvlečt v fantovsko stranišče?'' ga je v smehu prekinila Polly.
''Če me ne bi prekinila, bi izvedela!''
''Okej, okej, oprosti, kar povej.'' je rekla ter zavila z očmi.
''Okej. Danes je pri Chloe zabava. Mi bomo šli tja skupaj. Saj nimata načrtov ane?''
''Ne, ampak moja mami mi že ne bo pustila'' je rekla Polly.
''Meni pa tudi dvomim, da bojo.'' sem dodala.
''Pa saj sem samo hotel vedet, če mata kakšne načrte, ne, če vama bodo pustili. Za to je poskrbljeno.''
''In kako naju misliš izgovorit?''
''Danes bomo imeli pri meni sleepover. Pripeljejo vaju starši, in moji jim bodo povedali, da bomo res pri nas.''
''kako pa bomo prišli mimo tvojih?'' sem vprašala nejeverno.
''Sobo imam v prvem nadstropju, a to ni problem. Pod posteljo imam skrito tisto lestev iz vrvi, in tako bomo preprosto prišli ven in noter.'' se je nasmehnil.
Midve sva se spogledali ter se mu nasmehnili nazaj. Načrt je bil popoln.

Z mami sem se zmenila, da me zapelje do Zaca. Oblekla sem se v trenirko, dala dol ves mejkap v nahrbtnik pa zbasala ličila ter oblačila za na zabavo. Da mami nebi slučajno čes posumila. Ko sva se na dovozu poslovili, je rekla, naj se imamo lepo ter ne počnemo neumnosti. Nasmehnila sem se ter ji zagotovila da bomo pridni, ko pa me je vprašala, kaj bomo počeli, pa sem rekla da bomo gledali friendse ter kakšen film. Nasmehnila semi je nazaj ter se odpeljala.
Pozvonila sem. odprla je Polly.
''Živjo.'' je rekla s polnimi usti čokolade.
Nasmehnila sem se in ji odzdravila.
Ko sva prišli v Zacovo sobo, sem zagledala ogromno sladkarij povsod po tleh na sredi pa so bili trije jogiji ter veliko blazin in odej. Nasredi vsega, pa je sedel Zac, se basal s čokolado ter tipkal po računalniku.
''Živjo.'' je tudi on rekel s polnimi usti. Ob pogledu nanj sem se nasmehnila, moj želodec pa je naredil salto .
Do kakšne pol desetih zvečer smo res gledali friendse in se smejali ko utrgani ter se basali s sladkarijami. Res je bilo nepozabno. Potem pa smo se preoblekli, s Polly sva s uredili mejkap in potem smo se odpravili. Spuščanje po lestvi je bilo kar zabavno. Drug drugega smo morali opominjati, naj ne bomo tako glasni.

Odpravili smo se na zabavo in z grozo sem ugotovila, da bo zabava v isti hiši torej pri isti punci kot prvič. Ampak to dejstvo ni bilo tako pomembno. Važno je bilo, da sem bila s svojima naj prijateljema oziroma prijateljico ter simpatijo ali kako naj to imenujem.
Glasba mi je bila tokrat malo bolj všeč, mogoče samo zaradi vzdušja. Plesali smo kot nori, mislim, da smo malo preveč popili (sploh Zac) in ko je zabava začela zamirati, smo se odpravili za hišo, kjer je bil bazen in usedli smo se ob rob. Smejali smo se in na splošno je bilo carsko.
Čez čas je Polly predlagala, da bi se odpravili nazaj v naš udoben brlog s sladkarijami. Midva sva se strinjala. Šli smo po cesti, midva sva zaostala kakšen meter za Polly ter Zacova roka se je nalahno dotaknila moje, jo je hitro odmaknil.
''Počakaj tu, ti bom nekaj prinesel.'' mi je zašepetal na uho.
Stekel je čez cesto proti gredici, kjer so rasle rože.
''Zac, počakaj!'' sem zaklicala za njim in tudi Polly se je ustavila ter stopila bližje k meni.
Potem sem zagledala dvoje avtomobilskih luči, ki so prišle od nikjer in zelo nenadno.
''ZAC!!'' sem zaslišala Polly, ki se je zadrla njegovo ime.
Vse se je zgodilo naenkrat. Počilo je, pred oči se mi je zabliskalo in Zac je negiben obležal na tleh.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞;✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Kaj mislete? Mnenja? Je okej? kva bo z Zacom?
19. avgust 2016
u215639
u215639
Next o moj bog ne mi ga ubit prooosim Next čim prej in mora preživet
17. september 2016
Next
o ne ne ne ne sme umret
ne in ne
umiram, aja sm nova bralka
in zelo super pišeš
Next
18. september 2016
u214313
u214313
okej en krajši Next za dons pa hvala za nexte

11. Poglavje - Dva Zombija
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞;✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
''ZAC!!'' se je spet zadrla Polly. Stekla je k njemu in ga potresla za rame. Ni se zganil. Iz žepa je potegnila telefon in poklicala reševalce.
Ta čas sem jaz s počasnimi koraki odšla do njiju, pokleknila na tla in šepetala ''Zdrži Zac, samo potrpi. Vse bo vredu. Živ in zdrav si. Zdaj se boš zbudil in šli bomo nazaj k tebi ter se imeli super kot še nikoli. zdrži, Zac.'' Iz oči so mi na njegove prsi padale solze, medtem pa sem stiskala njegovo roko.
Zaslišala sem sirene in potem medlo svetlobo luči. Oči so se mi lesketale od solz, prav tako kot Pollyjine. Reševalci so nama rekli, naj se umakneva. Zaca so dali na nosila in potem v rešilec. Vzeli so naju zraven.
Vse se je dogajalo tako hitro, a obenem kot v počasnem posnetku. Prispeli smo v bolnišnico in potem so Zaca odpeljali stran. Neka gospa naju je odpeljala v čakalnico ter rekla, naj počakava tam. Ona pa je hotela poklicat njegove starše vendar se niče ni oglasil, saj je bila ura pozna, ali naj rajši rečem zgodnja, v glavnem sredi noči. Niso se oglasili niti najini starši, zato nisva imeli drugega kot da čakava.

Zbudila sem se. Še vedno sva bili v čakalnici. Polly je spala z glavo v mojem naročju. zavedla sem se, kaj se je včeraj zgodilo. Počutila sem se grozno, šlo mi je na jok in bruhanje. Potresla sem Polly in jo vprašala, če greva po kavo in kakšno čokolado iz avtomata. Strinjala se je.
S počasnimi koraki sva se odvlekli po hodniku. Sestre, ki so hodile mimo so naju gledale zaskrbljeno in nisem se jim čudila. Bili sva umazani, prepoteni, s razmazanim mejkapom, ter podočnjaki. Verjetno sva izgledali kot dva zombija.

Ko sva se vrnili, se mi je nekdo vrgel v objem, da se mi je vroča kava razlila po trebuhu, zato sem hitro odskočila. Bila je mami, za njo pa je stal oči. Polly je bila že v objemu svoje mami, prav tako verjetno polita s kavo. Razložili sva jim, kaj se je zgodilo. Tokrat sva se odločili povedati po čisti resnici in brez ovinkov, saj je vendar šlo za Zaca. Veš čas so naju le zaskrbljeno gledali, ravno ko pa sva nehali pripovedovat, je prišel zdravnik in povedal, da je Zac še zmeraj v komi in da se še kar drži. Nekako se mi je oddahnilo, da ni, saj veste... ampak po drugi strani me je skrbelo, ker se še ni zbudil.
Čez čas so prišli Zacovi starši. Mami me je odpeljala domov, saj je menila, da se moram odpočiti.

Zbudila sem se ob šestih popoldne. Nisem se želela pogovarjat, zato sem ostala v sobi ter strmela v steno. Spet sem zaspala, ne da bi se zavedala. Zbudila sem se ob štirih zjutraj. Šla sem ven, na blakon. Iz tam sem lahko splezala na streho in tudi sem. Bila je ena redkih jasnih noči. Usedla sem se ter gledala zvezde.
Izgubila sem občutek za čas. Potem mi je zazvonil telefon. Hitro sem se oglasila, ne da bi pogledala, kdo je. Glas je bil Pollyjin.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞;✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
18. september 2016
u215639
u215639
Next prosim reči da je živ
18. september 2016
u215961
u215961
Next
18. september 2016
nrxt
18. september 2016
u216634
u216634
Next
18. september 2016
u214313
u214313
wow hvala za tolk hitr odziu^-^ ker ste že 4 nextale bom nov poglauje že zdj napisala^-^

12. Poglavje
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Po licu so mi polzele solze. Tekla sem po ulici v pižami, bosa. Ni me brigalo, kako daleč je do bolnišnice. Nekaj me je zapeklo na podplatu. Mislim, da sem se urezala ob kos stekla. Bilo mi je vseeno. Tekla sem naprej in po podplatu se mi je razlilo nekaj toplega. Kri, verjetno. To je moral biti čuden prizor. Punca rožnatih las v pižami, bosa, ki za sabo pušča krvavo sled, teče sredi noči po sredi ulice. Le kam se ji mudi?, bi verjetno pomislil kdo, ki bi me v tem trenutku videl. No, ali pa, da sem gotovo ušla iz bolnišničnega posebnega oddelka.
Prišla sem do velikih steklenih vrat bolnišnice. Brez premišljevanja sem jih odrinila ter stekla do tiste čakalnice, kjer sva še pred 24-imi urami spale s Polly. Ni se mi ljubilo čakati dvigala, stekla sem kar po stopnicah. Zac je bil zdaj v sobi z velikimi okni, ki so gledala na hodnik. Obstala sem ob pogledu na Zaca, ki je ležal v postelji in zraven njegovi straši, objeti.
''NE!!'' sem zavreščala.
Zdaj se je izza vogala prikazala Polly in me objela, hkrati pa mi je s tem preprečila, da bi vdrla v Zacovo sobo ter se mu vrgla okrog vratu. Prišla je neka medicinska sestra ter ji pomagala. Po nekaj minutnem bojevanju z njima ter glasnem kričanju Zacovega imena, sta me uspeli posedit na udoben fotelj. Polly se je usedla zraven mene ter me objela.
Potem pa je sestra opazila, da krvavim. Odvlekla me je, češ, da me bo povezala. Polly je šla z mano. Ves čas, ko me je sestra oskrbovala, sva bili tiho. Nisem dojela in nisem mogla dojeti. ''Zac je mrtev. Nikoli ga ne boš več videla, se z njim smejala, igrala videoigric. Nikoli mu ne boš mogla povedati, kako čutiš do njega. '' sem si dopovedovala v svojih mislih. Vedar sem si kar naprej odgovarjala, da lažem, da to ni res, da bo zdajle vstopil ter me vprašal, kako je z mojo nogo in mi povedal, kdaj bo naslednja zabava. Vendar se to ni zgodilo.
Zdelo se je, kot da Polly ve, kaj razmišljam, zato je rekla ''Vse bo še vredu z njim. Skrbi me za naju. Ampak on je zdaj na boljšem kraju. In mislim, da bova tudi midve kar vredu.''
Pokimala sem in z nosu mi je kapnila solza. Čeprav ji nisem verjela. Ne bo vredu. Kako bi lahko bilo vredu? Polly se ni zmešalo tako kot meni. Hudo ji je bilo ravno tako, vendar se ni popolnoma izgubila. 'Kaj pa, ko ji je umrl oči?' mi je rekla moja podzavest 'spomni se, kako se je obnašala do tebe' ja, sem pomislila, prav imaš. Verjetno se je morala sprijazniti s tem, da ljudje grejo, eni tudi za zmerom. Tudi jaz se bom morala.

Šli sva nazaj v čakalnico in sestra naju je vprašala, če bova kaj jedli ali pili, vendar sva obe le nemo odkimali. Potem je odšla. Nisem več imela razloga, da bi ostala. Odšla sem. Čeprav nisem vedela, kam. Odšla sem do vseh mest, kjer sva se družila in doživela najlepše trenutke. Hodila sem po mestu kakšno uro, potem pa sem se iz neznanega razloga vrnila v bolnišnico.
Polly je še vedno sedela tam, v istem položaju ter nemo stmela v tla. Ni me pogledala ali me vprašala, kje sem bila. Usedla sem se zraven nje in jo oponašala. Zdela se mi je najboljša ideja, kako lahko malo razmislim o... vsem.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
18. september 2016
Next Next!
Super zgodba
18. september 2016
u215639
u215639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee ubila si mi ga, to je grozno ne moreš, prosim naj oživi, prosim prosim prosim prooooosim. Next Next Next Next Next
18. september 2016
u214313
u214313
hvala vam za vse nexte, mam pa tud eno obvestilo (spet )
torej, rabm se 1 Next da napišem 13. poglavje. To poglavje bo tudi zadnje. AMPAK napisala bom še dve nadaljevanji (dve novi zgodbici povezani s to) in to bosta Zac's Diary (nevem če bo lih tko naslov ampak na to foro) pa letters from Polly.
Zgodbica je zgubila kr nekej bralk, zato bi bla ful hvaležna če bi kera kdaj pa kdaj kje oglašvala.
Torej če dobim še 1 Next, napišem zadnje poglavje, pol pa še 3 Next e če bi kdo želeu da napišem nadaljevanje. (pač posebej se šteje)
Hvala
19. september 2016
u215639
u215639
lahko oglašuješ na mojih temah in komaj čakam
19. september 2016
u215961
u215961
Next
19. september 2016
u216634
u216634
Next Next Next prosim
19. september 2016
u214313
u214313
še enkrat vam ful hvala za nexte^-^





13. Poglavje - Hvala
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Sedela sem na gugalnici ter se rahlo gugala. V laseh sem čutila rahel veter in po tleh je raznašalo listje. Za pozno popoldne je bilo kar toplo. Razmišljala sem o Zacu. Razmišljala sem o Polly. Od kar... od takrat sploh nisva več govorili. Ne vem zakaj. Sicer bi jo rada videla, jo objela, vendar nimam želje po pogovoru z njo. S komerkoli. V šolo nisem šla že cel teden, ampak bi po eni strani rada šla. A ko bi bila tam, bi verjetno hotela domov. Ja, verjetno je bolje, da sem doma. Vsi tisti pogledi na meni in Polly, nihče ne bi hotel govorit z nama, itd. Ne bi prenesla. Verjetno bi se iz jeze in žalosti spravila na koga. Ga nadrla, mogoče udarila. Saj ne, da si to želim, vendar verjamem, da bi se lahko zgodilo. Za vse je bolje, če sem nekaj časa doma. Da se sprijaznem. Še vedo se nisem. In tudi Polly se ni. Moram jo poklicat. Že sem iz žepa vlekla telefon, ko sem za mano slišala, kako se je ustavil avto. Nekdo je spustil šipo.
''Aria!'' me je poklical prijazen glas.
Obrnila sem se. Bila je Zacova mami. Videlo se ji je, da je neprespana, utrujena. Nasmehnila se mi je. Vstala sem in odšla do nje.
''Živjo.'' sem rekla ter se prijela za komolec.
''Nekaj imam... nekaj imam zate.'' Stopila je iz avta ter odprla prtljažnik. Dvignila je škatlo srednje velikosti ter jo prinesla k meni. Potisnila mi jo je v roke.
''No, tole je... tole je nekaj Zacovih stvari, ki jih nima smisla obdržati pri nas doma, in zato jih dajeva tebi.''
Osuplo sem jo pogledala ''Kaj pa je notri?''
''Oh, nekaj videoigric, filmi, katere je označil z listki 'ko pridejo prijatelji', njeova najljubša jopa, nekaj slik, zvezek, dve kapi, očala, superge, posterji in nekaj njegovih najljubših knjig. Oh, in plišasta igračka. Pa mogoče sem še kaj pozabila.'' se je prisljeno nasmehnila, po licih pa so ji polzele velike solze.
''Kaj pa njegovi prijatelji?''
''Zadnje čase ni imel drugih kot vaju s Polly. Vedno ste tiščali skupaj.''
''Pa res ne bi obdržali teh stvari?''
Zaprla je oči in odkimala. Potem se je očitno še nekaj spomnila, saj je glavo spet potopila v prtljažnik.
''Izvoli. To sem pozabila.''
Škatlo sem odložila na tla, ona pa mi je podala njegovo rolko. Prav tkšna je bila, kot se je spominjam. No seveda, saj ni minilo veliko časa, od kar sem jo nazadnje videla, pa vseeno. Nekoliko obrabljena, vendar še vedno je deovala kot nova. Zdaj so tudi meni po licu polzele solze.
Rolko sem položila na tla zraven škatle.
''Hvala vam, res.'' sem rekla, ona pa me je objela.
''Ne, hvala tebi, Aria. ''
''Za kaj?'' sem začudeno rekla.
Prijela me je za ramena, se mi nasmehnila ter spet odkimala ''Samo hvala.'' Potem se je usedla v avto ter se odpeljala.
Nekaj časa sem še omotično gledala za njo, potem pa sem se sesedla na klopco. Nisem si upala pogledati v škatlo. Iz nekega razloga me je bilo strah.
Rolko sem dala v škatlo ter se odpravila dol po ulici. Šla sem naravnost k Polly.
Sedeli sva v njeni sobi in se prvič po toliko dneh pogovarjali. Vendar sva bili zelo redkobesedni. Zdelo se mi je, kot da se noče pogovarjati z mano, ter da je jezna. Ponudila sem ji, da vzame polovico stvrai, ali vsaj kakšno, vendar ni želela.
''Vidva sta si bila bolj blizu. Navsezadnje sploh ne bi bili prijatelji, če ne bi bilo tebe.'' se je šibko nasmehnila. Nasmehnila sem se ji nazaj ter odšla.

Ko sem vstopila v hišo, sem v predsobi zagledala kup škatel in kovčkov. Mimo je pridrvela mami.
''Mami? Kam gremo?''
Zdaj je mimo prišel še oči. Mami ga je pogledala ''A ji še nisi povedal?''
''Sem mislil, da si ji ti.'' se je branil ati.
Odšli smo v kuhinjo, ter rekla sta mi, naj se usedem. Prestrašeno sem pogledovala od enega do drugega.
''Aria...'' je začela mami ter me prijela za roke ''od kar je Zac... od kar Zac ni več z nami, si nekam depresivna, niti s Polly se ne pogovarjaš več... Zato meniva, da boš to lažje prebolela nekje drugje.'' Pogledala je očija.
''Zato se selimo nazaj v francijo.'' je končal oči.
Zgroženo sem ju pogledala, v očeh pa so se mi nabrale solze. Zadnje čase jokam precej pogosto.
Iztrgala sem se mami, ki me je hotela objet. ''Seveda sem depresivna, umrl mi je prijatelj, a ti ne bi bila?! S Polly bova stvari uredile, ampak malce težko če bom cel ocean stran! Tvoja najboljša rešitev za težave je, da bežiš pred njimi!! Si mogoče pomislila, da te lahko ujamejo?!''
Odvihrala sem v sobo ter začela pakirati. Vedela sem, da na noben način ne bomo ostali in da se moram z neim zamotit.
Zvečer sem napisala Polly sporočilo:
'Hej. Ob 12h odhajam. Verjetno za vedno. Selimo se v francijo;-; nič ne morem glede tega, sem že vse poskusila. Prideš ob 9h na igrišče? Da se posloviva? ;-;'
Odgovor sem čakala pozno v noč, a ga nisem dobila.
Zjutraj sem ob 9h do 11h čakala na igrišu, a ona se ni prikazala. Obupala sem in odšla domov.
Ko smo bili na letališču, in smo se že odpravili, da bomo odšli na letalo, je nekdo pritekel iz strani in me skoraj zbil na tla. Bila je Polly. Jokala je, vendar je imela nasmeh na obrazu. Sprva sva se le objemali, brez besed, potem pa sva si druga drugi šepetale stvari v uho.
''Oprosti, da sem bila jezna.''
''Oprosti, da odhajam.''
''Nisi ti kriva. Oprosti, da nisem preživela še teh zadnjih ur s tabo.''
''Saj boš prišla?''
''Bom. Boš ti?''
''Bom.''
Poslovili sva se in odšla sem. Ona je gedala za mano, si brisala solze ter mahala za mano. Potem pa sem se spomnila in stekla nazaj k njej. Iz nahrbtnika sem potegnila obrabljeno, zbledelo kapo s šiltom z grbom new York knicksov. Poveznila sem ji jo na glavo, potem pa jo še enkrat objela.
''Hvala!'' je zaklicala za mano.
''Hvala!'' sem zavpila nazaj.
Hvala Polly, hvala Zac





19. september 2016
u215639
u215639
skoraj sem se zjokala,in to je takooooo dobro in izjemno Next Next Next
19. september 2016
u214313
u214313
awhh hvala neves kolk mi to pomen res ne^-^
+jutr alpa mogoc ze dons zvecer bom zacela pisat nadaljevanje. Ko bo, bom link tuki objavla^-^ see ya ^-^
19. september 2016
u215639
u215639
komaj čakam
19. september 2016
Jst sem se tud skoraj zjokala in ZELO super pišeš
Next Next Next
19. september 2016
u214313
u214313
Hvala<33 okej tuki je nadaljevanje: https://www.igre123.com/forum/tema/zac-s-diary-and-polly-s-letters-(-that-emo-kid-part-2)/189075/
upam, da vam bo kul.
Pa bi bla vesela kkšnih mnenj, tut še na tej zgodbici, ko jo preberete (tisti k še niste pisal kkšnih mnenj )
20. september 2016
Next!!
20. september 2016
Woooooow!!!! A veš da js sm se ZJOKALA v avtu ko smo se peljal domov od babi, pa sm jo na poti brala! Drgac pa - nova bralka
20. september 2016
u215961
u215961
Next Next Next
20. september 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani