u238713
u238713
Prešinilo ga je: "Veš kaj?! To niso debate za prazen želodec! Greva po nekaj užitnega."

Nekdo je očitno zelo lačen

Uff... moram priznati, s Felixsom si postajava vse bolj podobna... tudi jaz ne morem niti pogledati prave trgovine (samo splet, razen, ce je res kaka zanimiva razprodaja )
03. februar 2019
Ne predstavljam si Mid'anela z vozičkom. Oziroma ja, si ga. Ampak v moji domišljiji je to tako hecen prizor, da se vmes zvijam po tleh od smeha

In ne, tokrat mi celo ni slabo, imam prazen želodec. Sem pa lačna! Danes imamo neko družinsko kosilo in se šparam za kalamare, ker vedno pustim in mi je škoda puščati hrano na krožniku. Če bi bila zdajle s Felixom in Mid'anelom v trgovini bi jo najbrž oropale vse hrane na policah x) tudi rozin!

Next!
03. februar 2019
106.
Felix je prhnil. "Kot kaže je nakupovanje tvoj kriptonit, Superman," je rekel, vendar se je odločil, da mu bo pomagal, čeprav tudi sam ni blestel v trgovinah. A stvar je bila sicer precej preprosta. "Ne vem kakšen je sicer tvoj jedilnik, ampak ponavadi potrebuješ vsakega po malem... Recimo, tukaj dobiš svež kruh. To gotovo potrebujeva," je začel, a ko je na koncu uporabil dvojino, se mu je zdelo precej čudno. Saj ne bosta živela skupaj, vendar!
"Naprej je mesnica, kakšno meso ješ? Jaz jem več ali manj vse. Edino ribe mi niso preveč pri srcu. Kruh, meso, potem so na vrsti mlečni izdelki..." Felix se je zavedal kako smešno izgleda situacija. Mid'anelu je razkazoval izdelke na police, kot bi jih sam prodajal, Mid'anel pa je deloval precej zmedeno. Pravzaprav je Felixu ugajalo, da ima premoč nad njim vsaj na enem področju.

Vse je potekalo gladko in Felix se je skoraj povsem sprostil in za trenutek pozabil nase in na svojo običajno zadirčnost ali tiho aroganco, vse dokler ni med policami zagledal obraza, za katerega je upal, da ga ne bo nikoli v življenju več srečal. Takrat je utihnil in dvakrat trenil z očesnimi vekami, da bi se prepričal, da je res šlo za osebo, kot se mu je zdelo. Preden bi lahko ukrepal, je tudi rjavolas fant na koncu polic s piškoti zagledal njega. Njegov sprva presenečen pogled se je spremenil v zloben nasmešek in zatem mu je pomahal z dlanjo, na sredini katere je bila brazgotina. Pravzaprav Felix brazgotine s take razdalje ni videl, a vedel je, da je tam. Felixovo srce je začelo biti hitreje in stopil je za Mid'anela, kot bi bil ta njegov ščit.

"Mid'anel, ali obstaja kakršnakoli možnost, da odideva recimo TAKOJ zdaj?" je rekel Felix in težko je bilo prikriti nekoliko boječ ton v njegovem glasu. Fant se je hitro približeval, sedaj je bil že na koncu sekcije s čokoladami, njegov blazen nasmešek pa nič manj očiten.

107.
Mid'anela, je dogajanje nekoliko potrlo. Prvič se je ob Felixu počutil šibkejšega. Preprosto se ni znašel v življenju na zemlji tako kot on. Nekako logično. Saj ni bil Zemljan!

Sledil mu je med policami in nabiral živila po njegovem naročilu. Počutil se je smešno. Kar malo bedasto, ko ga je moral nekdo tako voditi skozi nakup. Opazoval je Felixa in nekaj mu je dajalo občutek, da se je precej zatopil v nalogo. Kljub sramoti je ob pogledu nanj čutil kanček zadovoljstva. Take energije pri njem še ni videl in predstavljala je prijetno presenečenje. Še bolj ga je tako presenetila Felixova nenadna sprememba razpoloženja. "Zakaj? Kaj se dogaja?" je šokirano vprašal.

108.
"Dvomim, da je čas za razlago. Prihaja bližje... prekleto, ta pogled! Ubil me bo!" Felix si je lahko le želel, da bi bilo to pretiravanje ali le nekakšna sarkastična in neresnično dramatična igra. Kar je rekel, je mislil povsem resno.
V paniki se je oklenil Mid'anelove roke, vendar si ni upal nikamor brez njega. Moral je prepričati samega Mid'anela, da je čas za pobeg.

109.
Mid'anel je stal kot prikovan. Dvignil je svoja ramena v pokončno držo in opazoval bližajočega se mladeniča. "Kdo je to?" je tiho vprašal Felixa. Če je imel mladenič resnično slabe namene, mu bo trda predla.

110.
Felix je ves zaprepaden pogledal Mid'anela: "Resno? To je najmanj pomembna stvar trenutno! Vse kar potrebuješ vedeti je, da se tip bliža z morilskim namenom in verjetno celim kupom škarij v žepih!" Njegov glas je postal nekoliko višji, ko je začel paničariti. Ko je videl fantove oči je slutil, da ga dejstvo, da sta na javnem mestu, ne bo ustavilo. Zato se je Felixu pobeg zdel kot najbolj razumljiva odločitev. A zakaj za vraga noče Mid'anel sodelovati? Že res, da bi ga lahko zaščitil, a ne more se iti nekakšnega posrednika med bojem dveh oseb, če niti ne pozna njuni zgodbi!
"Greva no, hitro... saj je še polno trgovin, drugje!"

111.
Mid'anel je skomignil z rameni. Felixov nenadni izbruh panike ga je začel malce skrbeti. Tudi bližajoči se mladenič mu ni bil nič kaj všeč. Ta dva morata imeti zgodovino. Ni vedel za kaj gre med njima in ni bil niti povsem prepričan ali ga to sploh zanima, čeprav bi stvar znala biti zanimiva. Edino kar ga je resnično skrbelo, so bili na pogled agresivni nagoni bližajočega mladeniča in to na javnem kraju. Kjerkoli drugje bi z lahkoto obračunal z vsako grožnjo, a tu... Tu si ne sme dovoliti česa takega. Pozornost je bila zadnja stvar, ki jo potrebuje in verjetno je imel Felix prav. Odhod je bil najboljša izbira.

Obrnil se je proti njemu. "Naj ti bo. Greva." Pustil je voziček in mu sledil. Nekaj globoko v notranjosti ga je kljub vsemu zabolelo. Sovražil je bežanje, tudi ko je bila to edina logična odločitev.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
No, nakupovanje v tej trgovini ni preveč dolgo trajalo... x)

Hvala vsem za branje in komentarje!
Qma White, kar veliko ljudi ne mara nakupovanja, med tem ko so drugi pravi navdušenci. Jaz sem nekje vmes... Najbolj me prevzamejo umetniške trgovine, povsem se izgubim v mavričnih barvah različnih barvic, flomastrov, akrilov itd.! Brez težav bi bila cel dan notri x)

Pobegli puran, Mid'anel res ni za v trgovino, haha. In upam, da ti kalamari teknejo (meni definitivno ne bi >.>!
03. februar 2019
u230796
u230796
Next zelo dobro
03. februar 2019
No, če pokomentiram zgornjo objavo in tvoj komentar na kalamare - sem zelo za morsko hrano - samo ni mi do kakšnih hobotnic. Pa no, rakci in školjke se mi zdijo preveč zapleteni za uživanje. Ampak ribe pa obožujem, zato pa mesa ne

Ne morem si pomagati, da si ju ne bi predstavljala kot stara zakonca v trgovini, ki srečata svojega starega znanca in se nato skrivata za polno obloženimi policami, da ju ne bi opazil - to običajno počnem jaz. Ampak no, naj se že enkrat skidata ven, preden Felixa res kdo razreže s škarjami kot list papirja x)
08. februar 2019
112.
Felix je pospešil korak proti izhodu trgovine, zavedajoč se fanta, ki jima je bil tik za petami. Zapustila sta trgovino in Felix je odšel naravnost k avtu, ozirajoč se nazaj, a tokrat sta bila sama. Zaenkrat.
Ni želel tvegati, zato je tiho rekel: "Mogoče bi se lahko odpeljala v kakšno drugo trgovino..." Njegovo srce je še vedno razbijalo v njegovem prsnem košu, vendar se je že nekoliko pomiril, ni pa se upal povsem sprostiti.
Ves ta čas je verjel, da so bili duhovi preteklosti le zadeva njegovih sanj, ali bolje rečeno, nočnih mor. Je bilo to zgolj naključje ali kaj več? Felix je močno upal, da je šlo le za slučaj.

113.
Mid'anel se je brez besed usedel v avto. Potisnil je ključ v ključavnico, a avta ni pognal. Zadnji dogodki mu niso bili nič kaj všeč in želel je odgovore. "Kaj za vraga je bilo to?" je v nekoliko višjem tonu vprašal Felixa. "Preden greva si mi dolžan vsaj nekakšnega pojasnila!"

114.
Felix je zavzdihni. Vedel je, da bo prišlo do tega. "V šestem razredu osnovne šole sem ga zabodel s škarjami," je zrecitiral in utihnil. Vedel je, da bo verjetno Mid'anel zahteval dodatna pojasnila, vendar če jih ne bi, bi ostalo pri temu in Felixu ne bi bilo potrebno govoriti o sebi. Tega res ni maral. Če že, potem so morali iz njega vleči vsak podatek posebej.

115.
Mid'anel je zavzdihnil in pognal avto. Speljal je s parkirišča in zapeljal na glavno cesto. Sploh se ni oziral kam gresta, le da sta bila na poti. Felixov odgovor ga na njegovo začudenje sploh ni presenetil. Ni bil povsem prepričan zakaj. Mogoče je bilo krivo Felixovo vedenje. "Zakaj bi nekoga zabodel s škarjami?" je vprašal s tokrat bolj mirnim glasom.

116.
Felix je prhnil. "Zakaj pa ne?" je rekel izzivajoče, šele nato povedal pravi razlog: "Po vseh teh letih mučenja človeku preprosto prekipi, zlasti, če ve, da nima nič za izgubiti. Namreč, še tisti dan sem se preselil. V to mesto. Zato mi ni jasno, kaj ta hudič počne tukaj..."
"Naključje," si je rekel v mislih. "Gotovo zgolj samo naključje."

117.
"Nekako vem o čem govoriš. Ampak kaj mora človek storiti, da greš tako daleč?" Mid'anel je strmel v cesto pred sabo. "Sam sem imel težave z nekim fantom. Še med mojim šolanjem. Klasična nadloga, ki sem jo srečeval po hodnikih. Ravno, ko sem nekako začel spoznavati svoje moči." Na obraz se mu je prikradel blag, malenkost zloben nasmešek. "Nekega dne mi je prekipelo. Po pouku me je obmetaval s kamenjem, dokler mu nisem enega, podobno kot tvoj nož, odbil naravnost v obraz. To je bilo zadoščenje! A da bi nekoga zabodel s škarjami? To bi moralo biti res hudo."

118.
"Saj sem ga samo v dlan. In mu jo pribil na mizo... No, to so podrobnosti! In če bi potoval nazaj v času, bi ga še enkrat. Sploh ne obžalujem. Ampak bil sem res prepričan, da ga ne bom nikoli več videl..." je govoril Felix, dokler ga ni kot strela z jasnega zadelo spoznanje, da se normalno pogovarja z Mid'anelom. To ni bil njegov namen. To se ne bi smelo zgoditi. Saj ni bilo mogoče, da bi kar pozabil, da ga sovraži. Na sedežu se je zasukal proti vozniku in izstrelil: "Lahko slučajno nadziraš nekoga z mislimi?"
Bilo je seveda trapasto vprašanje, a v to ga je prisilila rahla panika. Preprosto ni vedel kako se je tako nemarno spozabil in to dejstvo ga je strašilo.

119.
"Ne." Je odgovoril Mid'anel, presenečen nad Felixovim vprašanjem. "Bi bilo pa zanimivo," je še dodal.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Z resnico na dan! x)

Hvala za branje in komentarje.
08. februar 2019
Pobegli puran, jaz sem pa strikten mesojedec. In res misliš, da bi Mid'anel kar pustil, da nekdo Felixa razreže s škarjami? Ali pač x)
09. februar 2019
Auč. Spominja name v vrtcu. Neko deklico sem prebutala, ker mi ni nehala sitnariti :3 po nesreči, seveda (
21. februar 2019
Ah. Pa mi je odlepilo cel roman, ki sem ga napisala -.-

Skratka, oprostita za pozen odgovor <3 naslednje dni bom lahko redneje spremljala.
21. februar 2019
120.
"Samo, če tega ne bi uporabil na meni..." je odvrnil Felix, z nekoliko zaskrbljenim izrazom. Ni imel pojma kaj je imel Mid'anel v mislih in pravzaprav ni bil prepričan, če bi to sploh želel vedeti.

121.
“Hm… Glede na to, da takih sposobnosti nimam se mi zdi o tem škoda razmišljati." Nadaljeval je pot po glavni cesti in ni več točno vedel kje sta. "Kam naj zdaj greva?" je vprašal.

122.
Felix se je ozrl naokrog. V tem delu mesta še ni bil, ali pa se res ni spomnil. Vendar je zagledal velik oglas, ki je opozarjal vse mimoidoče na trgovino, ki naj bi se nahajala en kilometer od mesta na katerem je stal pano z nasmejano blondinko, ki je v rokah držala kup polnih vrečk.
"Zavij levo," je rekel Felix, ko sta se bližala križišču. "Čez en kilometer bova prišla do nove trgovine."
Nato se je spet pogreznil nazaj v svoj sedež in odsotno strmel skozi okno ter gledal v puste sive stavbe in hiteče ljudi na pločnikih.

123.
Mid'anel je upošteval Felixove napotke in zavil. Vozil je po široki prometni cesti in se med tem malce razgledoval naokoli. Tišina, ki je zavladala v avtu mu ni bila všeč, a ni imel prave ideje kako začeti nov pogovor. Felix se mu ni zdel ravno pri volji za to. Pa kot, da je kdaj bil! “Kaj je tako posebnega na njem?" se je spraševal, ko je pogledoval proti njemu. Skoraj je pozabil spremljati promet in nagrajen je bil z jeznim hupanjem. Nekoliko je trznil in se osredotočil nazaj na cesto.

124.
Felix se je začel spraševati, če Mid'anel sploh ima vozniški izpit. Za avto. Kdo ve kaj so vozili na Dil'athanu. Šel je stavit, da bi padel izpit, če bi ga šel delat v tem mestu. Kljub temu se Felix ni pretirano bal za svoje življenje. Zadnje čase je nihal med stanjem kjer mu je bilo vsaj malo mar zase in med popolno vdanostjo v karkoli hudega bi se mu utegnilo zgoditi.

Iz žepa je potegnil telefon in videl, da se je tudi njegova mama vdala in da ni več klicala. Potem je prižgal mobilne podatke in začel surfati po forumu, kjer so se gamerji pogovarjali o video igricah. V tistem trenutku se ni dogajalo nič posebnega, a vse preveč pogosto je prihajalo do razgretih debat ali celo prepirov glede te in one stvari. Ne da bi to Felixa zares motilo, če ne drugega, ga je zabavalo, čeprav ga je včasih lahko kdo res razjezil, a na žalost mu prek interneta ni mogel nič drugega kot pošteno prekleti njega, njegovo družino in vse kar je imel rad.

Ošinil je cesto pred njima in opazil trgovino. Iztegnil je roko, da ne bi Mid'anel slučajno zgrešil izvoza: "Tam."

125.
Mid'anel je sledil napotkom in ustavil na parkirišču. Trgovina je bila še večja od prejšnje, kar mu ni bilo prav nič všeč. "Zdaj si ti na vrsti," je rekel Felixu in stopil iz avta.

126.
Felix je prav tako izstopil iz avta, zaprl vrata za seboj, uporniško naslonil roke na bok in se zazrl v Mid'anela.
"Jaz? Nakupovati? Si prepričan? Dragi, tako ne bo šlo. Moraš poskusiti sam in se tako naučiti! Drugače ne boš nikoli postal samostojen! Ker sem prijazen ti lahko pomagam, ampak le če me zares potrebuješ! Ne smeš se razvaditi."
Felix si je moral priznati, da je kar užival v tem provociranju. Z veseljem bi še enkrat videl nebogljenega Mid'anela v veliki trgovini, ki izgubljeno tava med policami.

127.
"Pff!" je prhnil Mid'anel in se jezno zazrl v Felixa. Njegova aroganca ga je močno ujezila čeprav se je zavedal, da resnično potrebuje pomoč. Odločil se je požreti svoj ponos in se vdati. "Naj ti bo," je spregovoril s tihim glasom. "A ne misli, da mi je tole všeč. Pač moram..." je še zagodrnjal in se s hitrim korakom sprehodil proti trgovini.

128.
Felix je bil skrajno zadovoljen sam s seboj. Zase je vedel, da se na Mid'anelovem mestu ne bi pretirano zadrževal in bi pokazal kakšen trik ali dva s svojimi nadnaravnimi močmi. Torej je Mid'anel imel kar nekaj samokontrole, kar je bila celo po Felixovo precej občudovanja vredna stvar.

Sledil mu je v trgovino, še vedno noseč kapuco. "Imaš to, Superman," mu je rekel posmehljivo, zlasti zato, ker se je zavedal, da mu Mid'anel trenutno ne more dosti. Sklenil se je sprostiti in uživati v šovu.

129.
“Kdo za vraga je Superman?” je Mid’anelu dokončno prekipelo, ko je ošinil Felixa. Pred njim se je že tako ali tako počutil popolnoma osramočenega in njegovo posmehovanje ni pomagalo. Vse kar je v tem trenutku želel je bilo, da zadeva čim prej mine. Vkorakal je v trgovino, zagrabil prvi nakupovalni voziček in pogledal Felixa: "Kaj zdaj?”
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Nekdo se spet (preveč?) zabava x)

Se opravičujeva za tole dolgo, skoraj enomesečno pavzico... Je bilo kar noro, preživela sva izpitno obdobje in vsaj jaz se še vedno nisem povsem pobrala ^^"
In ne sekiraj se Pobegli puran Karkoli napišeš nekaj šteje ^^
07. marec 2019
Porodilo se mi je vprašanje. Vaju tudi žre slaba vest, če dlje časa ne objavita nadaljevanja (pa ne mislit, da se spravljam na vaju, še kako razumem časovno stisko). Jaz tudi zdajle nisem objavila že celo večnost, ker mi že popravljanje poglavij vzame eno goro časa, ki pa ga nimam. Jutri me čakajo tiste kisikove spojine pri kemiji. Preverjanje je bilo lahko, Senca, drži pesti, da bo tudi test x) Drugače pa najbrž res dolgo ne bom objavila

Dovolj jamranja!

Kdo ve kaj so vozili na Dil'athanu.


Navijam za orjaške turbo lignje.

"Kdo za vraga je Superman?”


Ja, tudi jaz komaj poznam Supermana, pa živim na planetu Zemlja. Vem, kako zgleda, to je že nekaj točk.

Zelo nepričakovano pričakujem dogodivščine Mid'anela v trgovini. Najbrž se bo lotil kakšnih dirk z vozički. (upam)

Next
10. marec 2019
nepričakovano pričakujem ... yeah, right. Mislila sem neučakano.
10. marec 2019
Slaba vest? Morda včasih. Ob drugih prilikah pa preprosto pozabim (glede na to, da večinoma JAZ dajem pobudo, kdaj se bo objavljalo), da sploh objavljam tukaj Zlasti je to pogosto, če imaš malo bralcev, da bi te opominjali in zahtevali od tebe nadaljevanje.
Pa ne, da ti, Pobegli puran, nisi dovolj. Še vedno bova objavljala, četudi samo zate ^^ 

Vem, da je to že precej mimo, ampak upam, da so kisikove spojine šle x)

Mislim, da bodo morali orjaški turbo lignji malce počakati. Pravzaprav še sploh nisva tako daleč, da bi o tem razmišljala, haha.

Mja, razumem, tudi jaz nisem nikoli veliko vedela o Supermanu, je pa nek simbol za superheroje, neka klasika, vsaj tako se mi zdi, no…

Ampak tale “nepričakovano pričakujem” mi je polepšal dan xP
13. marec 2019
130.
“Je kot ti, a v barvitem kostumu,” je Felix odvrnil, ne da bi se zmedel, ko Mid’anel ni poznal tipičnega stripovskega heroja. "Kar lepo po vrsti," je naposled nadaljeval s privoščljivo režečim nasmeškom. "Mislim resno, saj znaš brati... pač, izbereš najcenejšo ali pa najdražjo stvar, odvisno koliko ti pomeni kvaliteta."
Potem ga je pogledal v njegove modre oči kjer sta se bliskala jeza in sram, za njima pa trdna odločnost. Z rokami je naredil kretnjo kot, da ga odganja: "No, no, kar pojdi..."

131.
Mid'anel je zamrmral, neka česar še sam ni razumel. "Kaj si pa zdaj misli? Da še nikoli nisem nakupoval?" Ni več prenesel njegovega predirljivega pogleda, zato se je obrnil in odpravil med police.

Bilo je naporno. Posebej je moral pregledati skoraj vsako stvar na polici in še potem ni vedno vedel kaj je. Ko je našel nekaj poznanega ali je izgledalo uporabno, je to preprosto postavil v voziček in odšel dalje, četudi so bile nekatere stvari popolnoma nesmiselne. Felix se je izkazal za popolnoma neuporabnega. "Resno? Govoril je o cenah!" je godrnjal v svojih mislih.

132.
Felix je le s kotičkom očesa opazoval Mid'anela, medtem ko je sam hodil med policami in gledal, če je bilo v tej trgovini sploh kaj zanimivega poleg hrane. Pravzaprav niso imeli nič posebnega. Zgolj še nekaj oblačil, igrač in pisarniških potrebščin. Nič kar bi potreboval. Zato se je sklenil vrniti k Mid'anelu, da bi videl kako napreduje.
"Gre?" je vprašal, ne da bi skušal zadržati svoj posmeh. Ampak Mid'anel mu je moral priznati, vsaj stal mu je ob strani. Četudi samo zato, da se mu lahko reži v obraz.

133.
"Se ti zdi? je nezadovoljno odgovoril Mid'anel in usmeril pogled v poln voziček. "Recimo da vem, kaj sem nabral. Se mi zdi. Bil si velika pomoč, veš ..."

134.
"Ni problema stari, pa še kdaj," se je reže nasmehnil Felix in pokazal na konec trgovine: "Blagajna je pri izhodu."

135.
Mid'anela je Felixov odgovor na lasten sarkazem le še bolj zbodel, a na nov prepir ni bil pripravljen. Še posebno ne tu. Želel je le kar se da hitro opraviti.

Odhitel je do blagajne, ki je bila na srečo prazna in začel zlagati stvari na tekoči trak. Pri tej količini mu je to vzelo kar precej časa, še dlje pa je trajalo, da je prodajalka vse poskenirala. Mid'anel je živčno zlagal nakup v vrečke in opazoval rastočo številko na zaslonu. Začel je malo razmišljati o svojih financah. "Mah, saj imam dovolj," si je mislil. "To bo 115 evrov in 34 centov je končno rekla prodajalka. Mid'anel je brez besed iz žepa potegnil nekaj bankovcev, jih dal prodajalki in z vrečkami odkorakal iz trgovine, brez da bi počakal na drobiž. Prišel je do avta, odvrgel vrečke v prtljažnik in počakal Felixa.

136.
Felix je stopal do avta, nato pa se je nenadoma ustavil in s tem pridobil Mid'anelovo pozornost. Z zaigrano ganjenostjo je rekel: "Tako sem ponosen nate." Spet je začel korakati k avtu in naprej govoril: "Kar takole, nakupovati v strašnih zemeljskih trgovinah..." Za piko na i, si je še obrisal navidezne solze z oči.

137.
Mid'anel je poslušal Felixove besede. Skušal je ukrotiti svojo jezo, a zakaj že? Ko je bil dovolj blizu, je mignil z roko in mu z natančnim sunkom energije spodnesel levo nogo. Ko ga je videl pasti sredi parkirišča, se mu je na obraz prikradel blag nasmešek. "Kaj si že pravil?" ga je hudomušno vprašal.

138.
Ko je Felix pogrnil po asfaltnih tleh, je potreboval trenutek, da je prišel k sebi. Sicer se je uspel deloma ujeti na roke in si pri tem opraskal dlani, odrgnil pa si je tudi desno koleno. Tiho je zaklel in stisnil čeljust ter se pobral. Zaslišal je hihitanje dveh mimoidočih deklet, ki sta po vsej verjetnosti mislili le, da je strašna neroda. Ni se zmenil zanju temveč si popravil pulover in se zastrmel v Mid'anela z morilskim nasmeškom.

"Rekel sem, da ne morem verjeti kako hitro si odrasel v tako samostojnega mladeniča!" je rekel Felix in se postavil v prežo, pričakujoč nov napad. Tokrat se ne bo dal tako zlahka. Bil je pripravljen tudi odskočiti vstran, če bi predvidel smer napada dovolj hitro.

139.
Mid'anel se je zlobno nasmehnil in ponovno, a tokrat lažno zamahnil z roko, nato pa se usedel v avto. Ni imel več volje, poleg tega pa bi ga lahko kdo videl, kar bi stvari precej zapletlo.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
No, pa sem.
Na pobudo Sence... :3 (Kako se mi smiliš )

Pobegli puran mislim, da Mid'anel še ni našel prave zabave v nakupovanju... Morda se bo pa še navadil
13. marec 2019

(Kako se mi smiliš )


I'll punch you.
13. marec 2019
Oh pa res ni bilo dirke z vozički. Sicer pa je nakupovanje res lahko stresno, sploh če nakupuješ tam, kjer še nikoli nisi in te preganja čas - končno najdeš vse in zdirkaš do blagajne, pa je ta nabito polna.

Še en odličen Next!
15. marec 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg