23.
"Dobro," je bil z njegovim odgovorom zadovoljen Mid'anel. Odkorakal je iz sobe in zaprl vrata za seboj. Odpravil se je v spodnje nadstropje, v veliki prostor na koncu hodnika. Prižgal je luč in svetloba je razkrila veliko dnevno sobo na levi in kuhinjo na desni. Tik pred njim so bila steklena vrata, ki so vodila na majhno teraso na dvorišču.

Mid'anel se je malo sprehodil po prostoru in zavil v dnevno sobo, kjer se je zleknil na veliko sedežno. Vzel si je še trenutek, da si je ogledal suhoparno opremo, ki ni bila nič več od nekaj omaric in na pogled udobnega naslonjača poleg sedežne. Bilo je zadovoljivo. Bolje, kot je pričakoval. Počasi je podlegel utrujenosti, zato se je ulegel na sedežno. "Malo spanca ne bo škodilo," si je mislil. V glavi je premleval pretekle dogodke. Končno je imel občutek, da ima vsaj nekaj nadzora nad dogajanjem. Vendar mu ni dajal miru mladenič, ki je tako spokojno počival v zgornjem nadstropju. Zaprl je oči in kmalu utonil v globok spanec.

24.
Kljub utrujenosti ni mogel zaspati. Vrtel se je v postelji in nenehno visel nekje med rahlim spancem s sanjavimi blodnjami ter popolnim zavedanjem. V nekem trenutku ga je celo zmanjkalo, vendar ni vedel za koliko časa, saj je bila še vedno tema, ko se je prebudil. Nazaj ni več mogel zaspati, ker ga je stiskalo v želodcu. Zadnji obrok je pojedel okrog petih popoldne prejšnjega dne. Dvignil se je v sedeč položaj, pri tem pa ga je presenetila bolečina na desni roki.

Pogledal jo je in v temi komaj razločil členke prekrite s krastami. Spomnil se je kako jih je dobil, vendar se s tem ni preveč obremenjeval. Nekajkrat je stisnil in sprostil dlan, da bi preveril, ali je bilo premikanje sicer neovirano. Splazil se je iz postelje in se odtihotapil na hodnik. Skoraj je hodil po prstih in moral se je opominjati, da je vseeno. Kaj bo njega brigalo, če zbudi Mid'anela, kjerkoli že je.

Ko je prišel do stopnic, se je njegov vid že precej dobro privadil temi. Prižigati luči se mu ni ljubilo, saj bi bil to hud šok za njegove oči. Prišel je do dnevne sobe ter kuhinje in oprezal za hladilnikom ali shrambo. Upal je, da bo uspel najti vsaj nekaj hrane. Ugotovil je tudi, da si že nekaj časa ni umil zob. Res ni bil tiste vrste človek, ki bi kakšno stvar redno izvajal, vendar so mu spomini njegovega ortodonta ter zobozdravnice, ki sta se drla nanj ob pomanjkanju ustne higiene, v njem vzbujala slabo vest. Poleg tega je bil zadnji obisk pri zobozdravnici precej boleč in ni imel želje, da se to ponovi. Težava je bila le ta, da so bile vse njegove ščetke doma. Skupaj z njegovimi čevlji. In telefonom. In nasploh z vsem, kar je pogrešal. Bilo mu je sila čudno, ko se je skušal znajti v neznani hiši. Ob tem je dobil asociacijo na razne šolske tabore in šole v naravi. Teh nikoli ni maral. Ves čas je bil obkrožen s trapastimi ljudmi, katerim niti ponoči ni mogel uiti. K sreči so ga zaradi njegovega slovesa, ki ga je skrbno gradil čez leta, vsi pustili pri miru.

Šele ko je brskal za hrano pod pultom, ki je bil ob steni postavljen v obliki črke L, je opazil, da Mid'anel spi na kavču. Seveda je bilo to povsem razumljivo, če je imela hiša le eno spalnico in je slednjo okupiral Felix, potem je moral Mid'anel spati na kavču. Kljub temu je bil nekako presenečen, da ga je videl. Včasih res ni razumel kako so delovali njegovi možgani.

Nekaj časa ga je še opazoval, čeprav od daleč ni mogel videti niti ali se njegov prsni koš dviga ali spušča. Lahko bi gledal truplo, pa ne bi opazil. Pomislil je kako fantastično bi moralo biti, če bi mu pripravil kakšno glasno budnico. Ali pa mu zgolj zlil kozarec vode na glavo. Zavedal se je, seveda, da bi se to zelo možno končalo slabše zanj kot pa za Mid'anela.
Mogoče enkrat, ko bi imel izdelan načrt pobega in ne bi bil tako sestradan. Ob tem zaključku se je vrnil k iskanju hrane. Prišel je do hladilnika, ki je bil pomaknjen v kot. Preplavilo ga je fizično boleče razočaranje, ko se je zazrl v žalostno praznino v notranjosti hladilnika.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hey, hey, hey! Se opravičujem, ker dolgo ni bilo objave! x)
Pobegli puran, sem vesela, da sva ti polepšala dan! Upam, da te nova dva dela tudi nista razočarala ^^
Vsekakor razumem od kje ti ideja o romantičnem vzdušju, vendar pa mislim, da sta Mid'anel in Felix še daleč od česa takega (Zaenkrat.)

Peloghale, ne veseli se prehitro, Felix se definitivno ne bo spremenil kar čez noč, čeprav se zdi, da napredujemo xP Mid'anel pa resnično ima svojo zgodbo in preteklost, ki ga je izoblikovala. Več pa ne povem

Sicer sama nisem ljubiteljica slash žanra [...]


(And I love gays more than gays love themselves )

Also fun fact, če kdo ni razbral iz konteksta, Felix ima zvezdice x)
29. avgust 2018
Next
29. avgust 2018
u234305
u234305
Jaz bi umrla brez zobne ščetke. Nekako me je to spomnilo na čase, ko sem bila še majhna. Z družino smo šli na morje za dva tedna, meni je pa že zmanjkalo čistih gat in sem prosila mami, naj da stvari v pranje, ampak se ji ni splačalo, ker jih je bilo premalo (predvsem se ji ni ljubilo).
"Pa jih obrni naokoli," je rekla.
Ko bi vedela, kako sem takrat pogledala. Stara sem bila morda 8 let in ji začela protestirati proti higienskemu minimumu, kot sem ga poimenovala.

Kot vedno je odlično. Vidva me s pisanjem nikoli ne morata razočarati
29. avgust 2018
u202046
u202046
Ojoj, zvezdice, kako privlačno.

Najprej se opravičujem za gromozansko zamudo, ampak nisem našla časa za komentiranje, ki si ga zgodba zasluži. Napisati le Next nikakor ni fer do avtorja, ki se trudi in si želi kakšne lepe besede v zameno za svoje delo, četudi je to dobronamerna kritika.

Enkrat sem sicer že napisala, kako všeč so mi te majhne podrobnosti, ti diamantki, ki jih vrivata v mozaik te zgodbe in ji dajejo sijaj, ampak ob Felixovem iskanju hrane mi je, verjameta ali ne, začelo kruliti v želodcu in ko sem šla tudi sama brskat v našo hladilno komoro, se je tudi meni na prvi pogled zdel prazen kot glava kakšne posebej trapaste frflje - vse kar sem videla, je bilo 'omg, zredila se bom'.

Priznati moram tudi, da mi to Felixovo pobalinsko razmišljanje počasi ni več tako priskutno in me je malenkost celo začelo zabavati. Mogoče pri naslednji 'akcijski' sceni celo ne bom čutila več potrebe po tem, da ga sunem pod avtobus .

In mimogrede, če že jaz ne komentiram ažurno, to še ne pomeni, da morata tudi vidva penzionirati pri objavah. Hvala .
P.S.: Podpiranje WTF skupnosti (ali kakorkoli se ji že reče) in afnanje s paradami je zdaj moderno, ja. Kot so bili v '60 hipiji, pa hlače na zvon, v '70 disko, v '80 slavni Pac-Man in tiste trapaste hlače (jeans kombinezoni) z naramnicami, ki jih je še nosečnicam nerodno nosit v '90. It'll pass .
18. september 2018
Upsi... Tako ali tako dostikrat slišiva, da sva za v penzijo

Drugače pa hvala za obsežen komentar. Kot vedno, polepšaš dan (oz. večer tokrat).
Zadnje čase sva se posvečala drugim rečem (treba izkoristiti počitnice do konca!), Sveta št. 2 tudi pisala in urejala nisva nič. Bi se pa lahko počasi kaj spet spravila, se strinjam x)

Felix ti zna prirasti k srcu. V končni fazi je samo izgubljen mulec s slabimi navadami in obrambnimi mehanizmi x3

P. S. Verjemi, da jaz res nisem človek, ki bi ga brigalo kaj je moderno. Stvar je pri meni rahlo drugačna, a se ne bi tukaj zapletala v podrobnosti.
Fun fact, tiste hlače z naramnicami se moji mami zdijo strašno simpatične
18. september 2018
25.
Mid'anela je obhajal čuden občutek. Sedel je za krmilom večjega modula. Pred sabo je imel številne osvetljene kontrole različnih sistemov in vse se je zdelo povsem domače. Pogledal je na svojo levo. Tam je sedel Sii'adam, z očmi uprtimi v majhen ekran. Ni bil videti prav zadovoljen. "Brez veze," je zatarnal. "Že dve uri krožimo nad tem prekletim planetom in vse kar vidim so skale! Toliko o naši veliki misiji." Oglasil se je nov, ženski glas izza njegovega hrbta, ob katerem je Mid'anela rahlo zaščemelo v prsih. "Gotovo mora biti tehten razlog, da so nas poslali sem." Sii'adam je odgovoril: "Seveda, da imajo razlog. Morali so nas poslati nekam! To je vse!" Oglasil se je še četrti glas: "Saj vendar nek razlog mora biti. Center je zaznal nekaj na senzorjih. Ne bi trošili sredstev za tako dolg polet kar tako!" Mid'anelu je pogovor začel počasi presedati. "Ali je to sploh pomembno?" je pripomnil z nekoliko nejevoljnim glasom. "Zdaj smo tukaj, pa nam je všeč ali ne!" Sledila je popolna tišina in slišalo se je le še tiho brnenje motorjev. Presekal jo je glasen pisk alarma. "Zaznavam nekaj na radarju!" je zavpil Sii'adam. Skozi okna kabine so zagledali svetel blisk in sledil mu je glasen pok, ki ga je povzročila močna eksplozija v zadnjem delu modula kjer je Mid'anel lahko jasno videl veliko luknjo, ki je nastala v trupu. Modul se je nagnil močno na desno in začel hitro strmoglavljati proti površju planeta. "Izstrelite se," je zavpil Mid'anel in potegnil ročico. Začutil je sunek, ko se je njegov sedež ločil od modula in zagledal goreče plovilo pod seboj. Odjeknila je nova eksplozija in sledila ji je popolna tema.

Mid'anel se je prebudil z glasnim krikom, ko je skočil v sedeči položaj. Sedel je na sedežni v dnevni sobi. Še vedno je čutil hiter utrip in njegovo dihanje je bilo plitko. Pogledal je proti kuhinji in tam zagledal Felixa.

26.
Še dobro, da je Felix kmalu opazil premikanje na kavču, nekaj vzdihov in javkanje, kar ga je pripravilo na boleč krik. V nasprotnem primeru bi ga na licu mesta zadela kap.

Ko se je Mid'anel vzravnal sta strmela drug v drugega, čeprav sta v temi videla zgolj nejasne obrise. Felix je tuhtal, če bi moral kaj reči. Verjetno bi bil marsikdo zaskrbljen in Mid'anela vprašal, če je v redu. Po drugi strani pa, saj je verjetno šlo zgolj za nočno moro, kajne? S tem se srečuje vsak posameznik, nič takega. Kljub temu Felix ni bil prepričan o svojem naslednjem koraku, saj se je zavedal svojih klavrnih sposobnostih v socialnih situacijah. Te so se tako rekoč oblikovale kolikor so se na otroških igriščih, dokler je Felix še imel prijatelje. Potem je videl vse manj potrebe za druženje. Posledično ni znal z ljudmi, še manj pa želel.

"Hah, nočna mora, kaj? Pride tak dan... noč.” Kmalu je začutil potrebo, da pogovor napelje na povsem drugo temo. V resnici se je želel spet osredotočiti nase in na svoje težave, ker so se mu kot vedno zdele najbolj pomembne. “Mimogrede, stradam. Verjemi, da nočeš, da se spremenim v kanibala. Poleg tega bi šel domov. Pravzaprav bi šel celo peš - in verjemi, da jaz ne grem nikamor peš - pa iz nekega povsem neznanega razloga nimam čevljev!" Nekje v sebi se je Felix zavedal, da je najbolj sebična oseba na svetu, a temu ni dovolil, da mu pride do živega. Priznati pa si je moral, da se je kljub slabemu spancu počutil nekoliko bolje.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Here we come again! :3

Peloghale hvala za ta obsežen komentar. V zadnjem se res nisva toliko posvečala zgodbi. Mene se pa poleg tega še malo lenoba drži... :3
18. september 2018
Uf, če bi bila jaz zdajle Mid'anel bi dala Feliksu jasno in glasno vedeti, da ga imam vrh glave. (:
19. september 2018
u202046
u202046

iz nekega povsem neznanega razloga nimam čevljev!



Prav od srca sem se nasmejala. ne znam razložiti, ampak si prav živo predstavljam, kako je Felix tole zatrmaril . He's growing on me.

Sicer pa sem se neverjetno razveselila tako nadaljevanja, kot tudi nekaj novih informacij o Mid'anelu in njegovih preteklih dogodivščinah, čeravno so bile kratke (a sladke). Po eni strani mi je všeč, ko takole gradita odnos med glavnima likoma zgodbe, po drugi strani pa neznansko hrepenim po sočnih zapletih te ali one narave, ker vem, da le ti samo čakajo, da planejo name iz prihodnosti in me presunejo .

In Sigismund, lenoba je lahko zelo koristna za dušo, tako da ti kar .
19. september 2018
27.
Mid'anel, še vedno pretresen zaradi sanj, je kar strmel v Felixa. Njegove pripombe so ga nekako zmotile, a ni bil pri volji za pregovarjanje. "Nič takega. Samo mora, ja ..." je odvrnil. Počasi je vstal iz kavča in stopil do mize. "Hrano praviš? Hah! Težka bo! Ne verjamem, da je kaj v hiši." Pogledal je na uro. Kazala je petnajst do štirih zjutraj. "Če počakaš še malo, greva lahko kaj iskat in potem te peljem domov."

28.
Felix je strmel vanj. Novica, da hrane ni bilo, ga je precej šokirala. Odločil se je, da je Mid'anel prejšnjo gostoljubnost povsem pokvaril s pomanjkanjem hrane. Bil je čas za protest.
"Resno?! Prav ničesar ni? Ne moreš pričarati hrane s svojimi super močmi? Jo ukrasti sosedom? In seveda me boš peljal domov!" Felix je iztegnil kazalec proti Mid'anelu: "Ugrabil si me." Njegov glas je bil očitajoč in oster.

29.
"Pazi kaj govoriš!" je besno odvrnil Mid'anel. Zakorakal je čez kuhinjo in odprl hladilnik. Kot je pričakoval, je bil prazen. "Vidiš, ničesar ni. V tej hiši že mesece ni bilo nikogar in ti pričakuješ hrano!" Nekaj časa je jezno oprezal po kuhinji, nato pa dobil novo idejo. Odkorakal je na hodnik kjer je odvrgel svoj nahrbtnik. Notri je imel še en paket s suhim vojaškim obrokom. "Na. Pojej to." Vrgel je paket pred Felixa. "Ne pozabi, da ti delam uslugo!"

30.
Felix je samo opazoval jeznega Mid'anela in sklenil, da ni tako hudo. V tem kratkem času poznanstva ga je videl že veliko bolj razjarjenega. A kar je razbesnilo njega, je bila njegova zadnja izjava. Zagrabil je paket in ga pomaknil bližje, nato pa ves razkačen začel: "Ti? Uslugo? Meni? Kaj za vraga?! Če ne bi bilo tebe, bi brez težav naprej normalno živel svoje življenje! Tako pa si me odvlekel na tisti bedni blok, brez mojega dovoljenja, kjer sem skoraj zmrznil! Ne vidim prav nikakršne usluge, samo poskušaš popraviti nekaj, kar si sam zasral!"
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Oh, pa smo spet tam. Nekaj se kuha

Fawn., marsikdo bi enako čutil do Felixa. Ampak mislim, da ti še vendo lahko prirase k srcu, kajne Peloghale?
Tebe, Peloghale, tudi prosim, da nehaj s spodbujanjem lenobe mojega fanta! :<

Drugače pa hvala, da še vztrajate ^^ 
19. september 2018
Oh, saj Felix je čisto prisrčno in simpatično bitjece in bi v takem položaju tudi sama hitro izgubila potrplenje, ampak čisto malo bi (pomoje) še lahko potrpel (še posebej, ker tudi Mid'anel ni ravno v rožnatem položaju).

Drugače pa hvala, da še vztrajate ^^


Z največjim veseljem!
21. september 2018
u234305
u234305
Od četrtka do danes sem komaj čakala, da tole v miru preberem (splačalo se je).

Senca, jaz njegove lenobe čisto nič ne podpiram! Trpela sem! Vsak dan prišla sem gor, ampak ni bilo pod obvestilci nič vajinega. Potem pa nos do tal. Strašno!

Čim prej nadaljevanje, brez muke, ki ji pravimo čakanje, prosim!
22. september 2018
31.
Mid'anelov bes se je stopnjeval: "Pff ... Vidim, da še vedno ne razumeš! Nikoli ne boš! Sem sem te pripeljal le, da bi te spravil k razumu! Zakaj že? Moral bi te pahniti s tistega bloka!"

32.

Felix se tudi ob zadnji opazki ni imel namena umakniti ali ustaviti. "Morda pa res!" Kotički njegovih ust so se rahlo ukrivili navzgor, čeprav se sam svojega rahlo blaznega nasmeška v tistem trenutku ni zavedal. Stopil je bližje, čisto blizu Mid'anela. Lomil si je vrat, ko ga je gledal v oči, a v tistem trenutku ga je jeza napolnjevala s tako močjo, da se mu je zdelo, da lahko premika gore. "Zdaj imaš priložnost! Izvoli, pokončaj me! Boš že našel kakšen nož v teh predalih, ali tudi pribora nimaš?"

33.
Mid'anelu je prekipelo. Skočil je korak nazaj in v Felixa usmeril val energije, ki ga je vrgel po tleh. "Res misliš, da potrebujem nož!?" je napol v smehu odvrnil. "Kar poglej se! Nič od tega se ne bi zgodilo, če bi bil ti sposoben normalne človeške komunikacije! A, ne ... Seveda, da ne! Pa pridi! Da vidimo, ali si kaj boljši v dejanjih!" Pripravil se je za napad in mu pomignil.

34.
Sunek je Felixu izbil zrak iz pljuč. Hlastajoč za zrakom se je prevalil na bok, nato pa se okorno dvignil in se izpod namrščenih obrvi zastrmel v Mid'anela. Ko je končno spet lahko normalno zadihal, so njegovi možgani nehali paničariti in začeli iskati rešitev za trenutno situacijo. Še vedno je čutil bolečino udarca, vendar jo je skušal ignorirati. Lahko bi bilo hujše, si je mislil.

Zavedal se je Mid'anelove premoči in vedel je, kdaj je premagan. Dvignil je dlani kakor kriminalec, ki se predaja policiji.
"Vdam se," je rekel tiho in ko je ubesedil svoje misli, ga je šele zadelo. Njegov ponos je zopet utrpel hud udarec in šlo mu je na jok, proti čemer se je z vso silo boril, kajti zadnja stvar, ki bi se je še manjkalo, bi bila ta, da se Felix preprosto zlomi.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Še v mojem imenu hvala za sveže komentarje

Pobegli puran že hitim :3
22. september 2018
Hvala vama, Fawn. in Pobegli puran!

Fawn., res je, se povsem strinjam. Tudi z objektivnega stališča (če je ta res mogoč) bi Felix moral upoštevati Mid'anelovo situacijo, torej sočustvovati in se postaviti v njegovo kožo. Ampak Felix vidi svet drugače. Sebe vedno postavlja na prvo mesto. Ne čuti potrebe, da bi bil pretirano empatičen. Vsaj zaenkrat ne

Joj, Pobegli puran, se opravičujeva, mučenje in vsakršenkoli sadizem ni bil najin namen! Se bova potrudila redno objavljati, če dobiva vsaj en komentar. Zaporedne objave brez komentarjev pa se mi zdijo že nekako smešne ali celo obupane... Razumem pa, da se je spet začela šola in da marsikdaj človek ne utegne biti na tekočem z vsem.
22. september 2018
u234305
u234305
Huh. Odnos med Felixom in Mid'anelom je vedno bolj in bolj pester.
Felixa pa popolnoma razumem. Zelo težko priznam poraz ali pa to, da ima prav nekdo drug. Vedno hočem biti jaz tista

Eh, seveda spet zgolj zganjam celo malo dramo! Objavljajta kakor vama srce poželi, jaz bom venomer brala ^^
22. september 2018
35.
Mid'anel se je nekoliko sprostil. "Se mi je zdelo," je odvrnil. Usedel se je nazaj za mizo in pokazal na stol na drugi strani. "Usedi se," je ukazal Felixu.

36.
Felix ga je nezaupljivo premeril, nato pa storil kakor je velel Mid'anel. Saj ni imel veliko izbire. Celoten večer se je kot ladja izgubil v viharju, ki jo je ponesel na kilometre proč od željenega cilja. Polotil se ga je nenaden obup in če si je prej zgolj želel domov, ga je sedaj dušilo strašno domotožje, ki je pritiskalo na njegov prsni koš. Roke je naslonil na mizo, nato pa si z desno šel skozi razmršene lase in pogled usmeril nekam drugam.

37.
Mid'anel je predenj potisnil paketek z obrokom. Ni se zmenil za njegov odmaknjen pogled in začel: "Ne misli, da v tem uživam kaj bolj kot ti. Po pravici povedano, bi bilo veliko lažje, če se sploh ne bi srečala, a kaj naj zdaj. Kar se je zgodilo, se je in tega ne morem popraviti. Lahko pa ti poskusim podati vsaj kakšno pojasnilo. Tako da vprašaj kar želiš!" Vzravnal se je na stolu in se zazrl v Felixa.

38.
Felix je počasi vzel paket, ki na prvi pogled ni spominjal na hrano in ga načel. Zadeva bi mu bila verjetno ogabna, če ne bi bil na smrt lačen in šele po prvem grižljaju je spregovoril.
"Kaj si?" je bilo njegovo prvo vprašanje. Seveda bi temu sledilo še veliko zakaj-ev, a ni želel hiteti. Hrana najprej.

39.
Mid'anela je kar malo zbodlo dejstvo, da je uporabil besedo kaj, a se je nekako zadržal komentarjev na to temo. "Ni vredno," si je mislil. Začel je: "No, tu bi me verjetno klicali Nezemljan. Prihajam iz drugega planeta, svetlobna leta oddaljenega od zemlje."

40.
Felix je nadaljeval s svojim obrokom in vmes razmišljal o pravkar slišanem. Veliko raje je razmišljal o tem, kakor o trpkem okusu kaše v njegovih ustih. Končno se je odločil spet spregovoriti, saj se mu je tišina, ki je nastala med njima zdela skoraj bolj mučna od pogovora.
"Recimo, da je to smiselno... Lahko nadaljuješ. Kakšen je tvoj planet, kakšne točno so tvoje super moči, kaj počneš tukaj..." In tako se je Felix spet vrnil k hrani. Še nekaj ugrizov do polnega želodca pa bo svet vsaj za malenkost lepši.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
No, Pobegli puran, njun odnos se je spet malce umiril... Zaenkrat. Kdo ve kaj ju še čaka... Nista ravno predvidljiva, ne? x)
Končno pa boste lahko izvedeli nekoliko več o Mid'anelu!
25. september 2018

Celoten večer se je kot ladja izgubil v viharju, ki jo je ponesel na kilometre proč od željenega cilja.


Neopisno so mi všeč te metafore, zdi se mi, da bralca nedvomno približata občutkom lika.

Še nekaj ugrizov do polnega želodca pa bo svet vsaj za malenkost lepši.


Ah se popolnoma strinjam! Nič ne gre s praznim želodcem!
26. september 2018
u234305
u234305
Prebrala sem, komentirala pa ne. Lahko si samo zaploskam -.- dobro, da sem se spomnila.

Joj, moj želodec ... ta pa res neprestano nekaj prepeva. Najhuje je pred šolsko malico, če uro prej pišemo test, moj želodčič ima pa takrat v tisti hudi tišini opere :'D
06. oktober 2018
Pobegli puran, zajtrk bi pomagal.
31. oktober 2018
41.
Mid'anel je ,malo premislil, potem pa nadaljeval. Ni bil popolnoma odločen, koliko naj mladeniču pove. Drugače pa, kot da je pomembno. Tako ali tako ve že preveč. "Torej," je nadaljeval. "Prihajam iz oddaljene galaksije. Planet Dil'athan. Ne bom te moril s podrobnostmi, a lahko ti povem, da je precej podoben Zemlji, le veliko gosteje poseljen. Sicer je naš domači planet, a do sedaj smo poselili še mnoge druge svetove." Vzel si je krajši premor. Čutil je rahlo nelagoden občutek, saj nikomur še ni razlagal teh stvari. Kot, da je kdaj imel potrebo... Saj še nikoli ni govoril z osebo s tujega planeta!

Počasi je nadaljeval: "Zanimajo te moje moči. No, gre za neke vrste sposobnost usmerjanja energije. S tem lahko dosežem veliko. Nekaj si že izkusil. Izvirajo iz elementa, ki je bil odkrit v jedru našega planeta. Vir energije bi lahko rekli in njegova prisotnost je že skozi zgodovino v nekaterih sprožila pojav teh sposobnosti. Zakaj pa sem tu? No, to je malo bolj zapleteno ..."

42.
Felix je končno pojedel vse kar je ponujal paketek in zmečkal ovitek, katerega je nato pustil na mizi pred seboj, da se je ta raztegnil v svojo prejšnjo, a sedaj pohabljeno obliko. Vse kar je Mid'anel povedal, je zvenelo povsem znanstveno fantastično, a kljub temu smiselno. Kot dobro zasnovana video igrica s prepričljivimi teorijami in svetovi.
Sogovorniku še vedno ni namenjal veliko pogledov temveč je strmel predse, ali pa kam dlje.
Ko je spregovoril, je Mid'anela zgolj ošinil.
"Zapleteno? Hočeš reči, da sem preneumen, da bi razumel?" Njegov glas je bil oster, vendar tokrat ne napadalen.

43.
Mid'anel je prikimal: "Ne, ne razumi me narobe. Le veliko ozadja je. Zgodovine, če tako rečem."

44.
Felix se je skoraj namrdnil, vendar se je potrudil, da je njegov obraz ostal brezizrazen. Z omenjenim se mu res ni dalo ukvarjati, že zgodovina enega planeta je bila dovolj. Ker ni želel, da bi Mid'anel govoril o tem, je vedel, da mora čimprej spremeniti temo.
"Kako si dobil tisto brazgotino?" je vprašal, zavedajoč se, glede na pretekle dogodke, da morda drega v osje gnezdo.

45.
Mid'anel se je kar malenkost stresel ob zastavljenem vprašanju. V resnici ga je nekako pričakoval, a kljub temu ni bil nič bolj pripravljen nanj tudi odgovoriti. Že samo misel na to mu je priklicala slike iz preteklosti. Slike, katerih nikoli ne bo mogel izbrisati. "Nesreča," je odvrnil in odmaknil pogled stran od Felixa. "To je vse."

46.
Nekaj v Felixu se je zbudilo. Morda sočutje. Preprosto ni več znal analizirati svojih čustev in vzgibov, saj že tako dolgo ni z nikomer zares govoril.
"Brazgotine so lepe. Povejo, da si bil močnejši od tistega, kar te je želelo ubiti." Pri komaj slišno zamrmranima povedma je Felix presenetil samega sebe. Počutil se je preveč izpostavljenega. Kakor, da bi nehote razkril košček sebe, košček celote, ki jo je pridno skrival pred vsemi in jo imel le zase, kar pa se je z leti izkazalo za dvorezen meč, saj mu je ušla izpod nadzora. Zagrabila ga je rahla panika in želel si je pobegniti. Vstal je in se poskusil izogniti sunkovitosti, ki so jo zahtevala njegova čustva. Želel se je odpraviti nazaj v spalnico. Morda bi lahko še nekoliko pospal.

47.
"Vse kar nosijo, je le boleč spomin," je na komentar odgovoril Mid'anel. "Pravzaprav bi vse dal, da bi resnično vedel, kaj me je želelo ubiti tisto dan." Zazrl se je v Felixa. "Kam pa greš?" ga je vprašal.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Glej, glej, kdo se vrača! Faks naju je POVSEM povozil, a se ne dava in prav tako se ne da najina zgodba x)
Zato je tukaj nekaj novih delov za najbolj zveste bralce
20. december 2018
Pozdravčki še z moje strani! ~
Da, še sva živa! Somehow... Kind of... x)
20. december 2018
Nimam pripomb na nov del, samo sporočula bi, da sem ga prebrala in, da ga (kot ponavadi tudi vse druge) obožujem.
21. december 2018
u234305
u234305
Več kot prepričana sem, da obvladata telepatijo. Ravno včeraj sem se namreč večkrat vprašala, kdaj bo tule objavljen Next. Iskreno sem se že zares ustrašila, da sta pozabila na nas :c

Kot vedno, čudovito, ne morem pa preko dejstva, da me je Felixovo mnenje o brazgotinah spomnilo na knjigo Throne of Glass in glavno junakinjo Celeano, ki je rekla: “We all bear scars,... Mine just happen to be more visible than most.”
Glejta, da preživita! Moj Božiček vama pošilja eno ogromno mošnjo energije in novega zagona, predvsem za objavljanje vajine zgodbe
21. december 2018
48.
"Jaz vem kaj je mene želelo ubiti," je bila prva Felixova misel, katere pa ni povedal na glas. Tega mu ne bi kar prostovoljno razlagal. Tako ali tako mu ne bi ničesar razlagal. Ne njemu, ne drugim, nikomur. Pogovori so bili naporni. Felixu se je zdelo, kakor da je pod nenehnim pritiskom, ko gleda sogovornika v oči. Kot da se mu mudi odgovoriti. Posledica pritiska pa je zamegljen um, zato ni nikoli našel pravih besed in karkoli je dejal, se je slišalo kakor laž. Sicer pa, iskrenost s samim seboj tudi ni bila njegova najboljša vrlina.
"Nazaj spat. Ko me misliš peljati nazaj domov, me zbudi," je rekel in zapustil prostor.

49.
Mid'anel je nejevoljno skomignil z rameni in odkorakal do kavča. Misli so mu ponovno begale. Nekaj v Felixu mu ni dalo miru. Še vedno je čutil odpor do njegovega karakterja, a po drugi strani ga je načenjala radovednost. "Moram izvedeti več," je pomislil.

Tako je sedel in razmišljal še nekaj časa in kmalu ga je premagala utrujenost. Udobno se je namestil na kavč in kmalu utonil v globok spanec.

50.
Felix se je znova znašel v spalnici in se vrnil v posteljo. Ni se počutil dobro. Bil je čustveno vznemirjen in raztresen. Ta občutek je od nekdaj sovražil. Spominjal je na blago paniko. Nekaj nedoločljivega se je oklepalo njegovega prsnega koša in ga počasi ter nežno dušilo. Nič hudega, a ravno dovolj, da tega ni mogel odmisliti. Sedel je na posteljo in se zazrl v odrgnjene členke desne roke. Zamaknjeno je začel praskati kraste in se skušal osredotočiti le na fizične občutke. Kmalu je spraskal vse kar se je dalo in obe roki je imel krvavi, čeprav je v temi kri bolje čutil kakor videl. Desno roko je ponesel k ustom in obliznil nekaj kapljic krvi. Okus je bil točno tak kot se ga je spominjal.

51.
Skozi zrak se je razlegel glasen pok. Plameni niso pojenjali in velika črna senca se je počasi dvigala proti z zvezdami posejanemu nebu. Mid'anel ni bil popolnoma prepričan kaj gleda. V daljavi je videl le nejasne obrise, ki na prvi pogled niso imeli prav nobenega smisla. Bila je bolj podolgovate oblike in na vsake toliko se je iz njenega sprednjega dela razlegel svetel blisk, ki je za sabo pustil dolgo črto. Mid'anel je popolnoma obnemel ob prizoru in se skoraj da ni zmenil za kri, ki je počasi kapljala iz njegove lopatice na tla in polnila manjšo lužico rdečo, ki je nastala pod njim.

Nenadoma se je senca začela premikati hitreje. Pospeševala je proti zvezdnatemu nebo in izginila svetlim bliskom, ki je Mid'anela prisilil, da je umaknil pogled.

Predramil se je. Kavč. Dnevna soba, v kateri je stal mu je začela dajati skoraj da že domač občutek. Seveda ni bilo enako kot doma, a počasi se je navajal. Zlezel je pokonci, naslonil komolce na svoja kolena in položil obraz v svoje dlani. Živi spomini so mu še vedno begali pred očmi. Dobro se je zavedal kaj je videl in to je bilo glavni razlog, da so ga v takšni naglici poslali na zemljo. "Kaj počneš," se je vprašal. "Tukaj si na misiji in ukvarjaš se s čustveno nestabilnim mladeničem!" Pomislil je na Felixa. Gotovo spi, zgoraj v njegovi postelji, brez da bi se zavedal nevarnosti, ki preži njegovemu svetu. To ga je navdajalo z rahlim občutkom jeze. Kako je to možno! Počasi je vstal in se napotil v zgornje nadstropje. Stopil je do vrat sobe in nežno potrkal. Seveda ni pričakoval odgovora ...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Problemi s težavami x) Izgubljeni dušici <3

Fawn., hvala ti

Pobegli puran, nisem brala (kot, da je to kaj novega :'D), mi je pa všeč citat ^^ Drugače pa hvala Božičku za energijo, pa ne zamerit, če jo porabiva še za kaj drugega, to be honest, we need all we can get at this point
23. december 2018

Bil je čustveno vznemirjen in raztresen.


Ahm mood 24/7?!
23. december 2018
u234305
u234305
Sem že kdaj omenila, da mi je skrajno všeč način napisanega? Ta kratka poglavja se mi res dopadejo!

In hvala, hvala, hvala za tale Next. Mi krajša čas medtem ko stojim na mrazu in čakam dragega
23. december 2018
52.
Felix se je zdrznil, ko je slišal trkanje po vratih. Brez, da bi pomislil, preden je spregovoril - kar se mu je dogajalo sila pogosto - je odsotno rekel: "Ja?" Šele nato se je spomnil, da so njegove roke okrvavljene, kakor da bi ravnokar storil kak umor. Pograbila ga je panika in mrzlično je oprezal za nečim s čimer bi si lahko obrisal roke, vendar ni bilo drugega kakor odeja. Zavedal se je, kako slaba ideja je to bila. Upal je, da Mid'anel ne bo vstopal v sobo in da se bo nekako izmazal iz tega.

53.
Mid'anela je odgovor malce presenetil, saj je bil prepričan, da Felix že spi. Počasi je odprl vrata, z roko potipal po stikalu in prižgal luč. Svetloba je zapolnila sobo in na postelji je zagledal Felixa z okrvavljenimi rokami. "Kaj pa je to?!" je rahlo v šoku spregovoril. Ni mu bilo jasno, kako bi lahko prišlo do tega, kar je ugledal.

54.
Felix bi mogoče še uspel dovolj hitro skriti roke za hrbet, a ga je zmotila močna luč, ki ga je za trenutek oslepila. Še vedno nekoliko namrščen je nato hitro ošinil svoje roke in se zazrl v Mid'anela.
"Uhh... izgleda huje kot je v resnici, res... samo praske... kraste..." Preden je nadaljeval, se je odločil počakati njegov odziv in medtem priti do odgovora, ki bi imel smisel.

55.
Mid'anel se je zazrl v njegove okrvavljene roke. "Kaj pa si počel? Tole gotovo ni nastalo samo od sebe!" Iskal je svoje teorije, a še vedno ni našel prave razlage. S Felixom je bilo nekaj narobe. Gotovo! "Ali ga je sploh varno peljati domov v takem stanju?" se je potihoma vprašal. Mogoče pa je ravno on razlog za to. Ni bil več povsem prepričan.

56.
"Ni pomembno," je začel Felix, v katerem so se spet prebudili hladni obrambni mehanizmi: "V redu sem. Hočem domov." Strogo je strmel v Mid'anela, zahtevajoč svoje.

57.
"Nikamor ne greš, dokler se ne spraviš v red!" mu je ostro odgovoril Mid'anel. "V kopalnici imam nekaj obližev. Pojdi!" Šele tedaj se je zavedel, kako ukazovalno je slednje zvenelo. Pa kaj potem. Tako ali tako, ga takšnega ne bi vzel nikamor.

58.
Felixu Mid'anelov ton in moč glasu nista bila kaj preveč všeč. Nekaj trenutkov je razmišljal, če bi se mu uprl in kako, dokler se ni odločil, da je to verjetno nesmiselno. Tako ali tako si je mogel vso to kri sprati z rok in čimprej je želel domov. Ni pa se vzdržal sarkastičnih komentarjev. Vstal je s postelje in se odvlekel mimo Mid'anela med tem pa zamrmral: "Da, mami, kakor ukažeš..."

59.
Mid'anel je preslišal Felixove besede. Dosegel je svoje in to je bilo dovolj. Usedel se je na posteljo in čakal.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ni še konec drame x)

Hvala za komentarčke ^^

Pobegli puran, lepo slišati, da so ti všeč. Kar se tiče čakanja, pa raje ne komentiram
24. december 2018
Fawn., relatable, huh? x)

Pobegli puran, upam, da te je vsaj približno ogrelo, čeprav je trenutno dogajanje vroče kvečjemu v negativno smer x)
24. december 2018
u234305
u234305
Hvala za opozorilo, tole nadaljevanje sem res spregledala (pa niti ne vem, kako mi je to uspelo >.>

Oh. Tole pa ni najbolj okusen Next. Dobro, da sem že pojedla kosilo. Nikoli nisem najbolje prebavljala krvi - najbolj me moti pogled na ureznine. Že ureznina s papirjem je zame najhujša možna zadeva, pa ne zaradi bolečine, ampak videza. Bruh.
27. december 2018
Neeext!
04. januar 2019
60.
Felix je začel spirati kri z rok, pri tem pa si zmočil še robove rokavov, katerih ni zavihal, ker je vedel, da je Mid'anel nekje v bližini. Nato je začel oprezati za obliži. Rana je še vedno nekoliko krvavela, a nič takega kar se ne bi kmalu zacelilo. Seveda si je s praskanjem otežil nalogo, vendar mu zato ni bilo mar.
Kmalu mu je postalo jasno, da z obliži ne bo ničesar dosegel, saj so bili njegovi členki preveč neravna površina, ki se je poleg tega še ves čas premikala. K sreči je našel manjši povoj in uporabil kar tega. Hitro si je povil dlan, nato pa s kopalnice stopil nazaj na hodnik. Bilo mu je celo všeč, kako izgleda njegova povita roka. Kot bi bil kakšen profesionalni MMA borec.

61.
Mid'anel je med tem strmel skozi okno. Jutranja zarja je počasi razsvetlila okolico in vse je delovalo povsem spokojno. Ponovno je slišal korake na hodniku. Zapustil je sobo in na hodniku zagledal Felixa. "Si?" ga je vprašal.

62.
Felix ga je pogledal in izdavil tih ja pri tem pa roke zatlačil v žepe, kakor mu je bila navada. Komaj je čakal, da se vrne domov in nadaljuje s svojim normalnim življenjem. Stran od te zmede. Mid’anel in vse kar je bilo povezano z njim ga je preveč vznemirjalo. Ni maral sprememb.

63.
"Dobro!" je zadovoljno pripomnil Mid'anel. Izza vrat je z majhne kljukice snel avtomobilski ključ in se odpravil proti stopnišču. "Prideš?"

64.
Felix je bil nekoliko presenečen, nad avtomobilskimi ključi. Avto je bil vsaj bolj zanesljiv od teleporta, ker ni mogel omedleti. Vendar pa se je tukaj pojavilo vprašanje v kakšen stanju je vozilo sploh bilo. Bilo je očitno, da Mid'anel ne prihaja sem vsak dan.
"Kot, da imam izbiro," je nejevoljno zamrmral Felix in mu sledil.

65.
Mid'anel je popeljal Felixa ven, na drugo stran hiše. Tam je tik ob hiši stala garaža, z velikimi rahlo zarjavelimi železnimi vrati. Mid'anel je potegnil za kljuko in vrata so se s škripajočim zvokom odprla. Garaža je bila precej majhna in močno zaprašena. Več kot očitno je bilo, da je že dolgo ni nihče odprl. Notri je stal rdeč Jeep, vendar je bila barva pod debelo zaplato prahu bolj slabo vidna. "To je to!" je spregovoril Mid'anel.

66.
"Vau," je rekel Felix karseda sarkastično ob pogledu na rdečega terenca.
"Ta stvar sploh deluje?" Upal je, da bo ta kišta zdržala vsaj do njegovega doma, saj je imel dovolj zapletov in težav. Hotel je le domov.

67.
"Seveda, da bo!" je samozavestno odgovoril Mid'anel. "Če ti pa kaj ni všeč, greš lahko kar lepo peš." Stopil je do avtomobila, malce spihal prah s ključavnice in ga odklenil. Bil je v zelo dobrem stanju. Skoraj nov. Mid'anel se je usedel na voznikov sedež in porinil ključ v ključavnico. "Prisedi," je namignil Felixu.

68.
Brez besed se je Felix zvlekel na drugo stran avtomobila, sedel vanj in zaprl vrata. Resda zadeva ni izgledala tako slabo, a še vedno je imel občutek, da mora vztrajati pri svojem cinizmu, zato se je namenil imeti zgolj samo sarkastične ali črnoglede komentarje.

69.
Mid'anel je zaprl vrata in se udobno namestil v sedežu. Avtomobili niso bili ravno njegovo najljubše prevozno sredstvo. V letenju je od vselej užival, med tem ko mu je bila cesta precej tuja. “Pa kaj naj. Kar je treba, je treba!" si je mislil. Pohodil je sklopko in obrnil ključ. Motor se je pognal z nekakšnim stokajočim zvokom in v nekaj sekundah utihnil. "Vraga!" je po tihem zagodrnjal. Tudi sam je začel malce dvomiti v svojo presojo, a ni obupal. Ponovno je poskusil in tokrat uspešno. Garažo je zapolnil glasen zvok dizelskega motorja. "Vidiš," je ponosno izjavil in speljal iz garaže. Takrat ga je šele prešinilo, da ne ve točno kam sploh mora iti. Teleportacija je bila eno, a sedaj, za volanom avtomobila v, z ulicami prepredenim mestom, ni bil več tako prepričan. "Ali veš, kam morava iti?" je vprašal Felixa.

70.
Felix bi mu lahko naložil goro kletvic, milijon različnih sočnih žaljivk, lahko bi se drl nanj pol ure in mu očital njegovo nesposobnost, vendar je bila želja po njegovem domu, njegovi sobi in vsem v njej preprosto večja.
"Idiot si," je bilo vse kar je rekel glede dejstva, da je Mid'anel sedel za volanom, brez da bi vedel kam sploh gre.
"Na glavni cesti naravnost, v drugem križišču levo, do krožišča, drugi izvoz, nato takoj desno, še kakih 500 metrov, nato zaviješ levo in voziš dokler ne prispeš do cilja," je nato zrecitiral Felix in se odločil, da tega ne bo ponavljal. Upal je, da ima Mid'anel vsaj spomin, če že ne drugega.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Prvi Next letos!
Pa se bosta šla naša mladeniča malo peljat... xP

Poblegli puran, nič hudega ^^ In zanimivo, nisem vedela, da težje prenašaš pogled na kri. Meni so iz nekega neznanega razloga všeč urezninice x) In si tudi kronično spraskam vse kraste. (Ne bi sedaj o tem, it usually creeps people out )
Hvala tudi Sophie za branje
06. januar 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani