(Cela naslovnica: http://shrani.si/f/21/Lx/2c2NpN8c/1/coverwhole.png )

Živijo!

S fantom (Sigismund; http://www.igre123.com/sigismund ) že kar nekaj časa piševa to zgodbo, nabralo se je veliko besedila, sedaj pa sva se odločila, da jo deliva z vami, v upanju, da dobiva kakšen konstruktiven 'feedback'.
Objavljala bova oba, saj ima vsak od naju en glavni lik.

Naslovnico sem narisala sama, za to sem uporabila Photoshop CC 2014 in grafično tablico Wacom Intuos Art S. Kvaliteta prvih dveh slik je boljša, če kliknete nanje.

Delo je plod domišljije, vsaka podobnost resničnim osebam, znamkam in dogodkom je naključna oziroma nenamerna.
13. julij 2018
1.
Zemlja. Planet, katerega je zaznamovala mogočna človeška civilizacija.
Nad mesto se je že spuščal mrak in počasi so se prižigale cestne svetilke. Kljub temu, da se je na prvi pogled mesto zdelo prav spokojno, pa temu ni bilo tako. Z zvezdami posejano nebo so počasi zakrival temni oblaki in pihal je močan veter. Ljudje so se z ulic umikali v svoje domove in zapirali okna v pričakovanju bližajoče se nevihte. Kmalu so z neba pričele padati prve dežne kaplje. Ta, za nekatere nelagodna noč, pa je bila za nekoga nekaj posebnega.

Mid'anel je sedel za krmilom svojega modula in opazoval temno Zemljino površje. “To je to.” Trenutek na katerega je čakal svoje celotno življenje. Razmišljal je o svojo misiji. Prvi korak je bil neopazen pristanek na zemlji. Sam pristanek bi moral biti mačji kašelj. Modul bi lahko upravljal skoraj z zaprtimi očmi in nevihta je ponujala popolno kritje. Kljub temu je v njegovih mislih ostajal kanček dvoma. “Ali bom zmogel?” Pred očmi se se mu prikazali prizori ognjenih zubljev. Stresel je glavo. “Zdaj ni pravi čas za dvom!” Počasi je pričel svoj spust. Ob vstopu v atmosfero so ognjeni zublji začeli švigati čez steklo njegove kabine. “Zdaj ni poti nazaj.” Vstop je minil hitro. Zublji so izginili in modul je zajadral nad nevihtnimi oblaki. Pogledal je na svojo navigacijsko napravo. “Na pravem kraju sem!” Premaknil je krmilo in se spustil med oblake. Močni vetrovi so močno premetavali majhen modul. Skoraj je že tam. Pogled pred njim se je začel počasi jasniti in zagledal je prve obrise mesta, ko se je nenadoma skozi nebo razlegel svetel blisk. Strela je zadela modul naravnost v levo krilo in iz njega so začeli švigati ognjeni zublji. “Izskočiti moram!” je pomislil. Brez obotavljanja je usmeril modul nazaj proti oblakom, potegnil ročico in se izstrelil iz kabine. Njegovo padalo se je nemudoma odprlo in počasi je jadral proti mestu. Pristal je na dvorišču manjše hiše v predmestju. Pogledal je proti nebu in ravno še ujel eksplozijo kateri je sledil glasen pok. “To je gotovo kdo slišal.”

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
13. julij 2018
Zdi se obetavno. Meni deluje rahlo futuristično, že zaradi nekih modulov in nekoga, ki pristaja na Zemlji. Spominja me na človekovo iskanje Zemlji podobnih planetov in drugih inteligentnih bitij v vesolju, le da so bitja našla nas in ne mi njih, ker je izgleda pristanek na Zemlji misija, torej se mi zdi, da bitje/človek ne prihaja z našega planeta. Kaj pa vem, rada fantaziram x).
Verjetno je tole uvod, ker se mi zdi malce kratko, a kljub temu ni prazno, ker nekateri nič raztegnejo na pol strani, spet drugi pa majhen Next zapolnijo z izjemno vsebino. Upam, da bosta vidva križanca/mutanta Več vsebine v daljšem nextu.
Sicer se sliši dokaj zanimivo, tako na začetku ni mogoče reči še ničesar, vendar upam, da bosta zgodbo speljala do konca ( ne kot jaz x) ).
Next!
13. julij 2018
Next Next Next
14. julij 2018
Next, zelo obetavno *______*
14. julij 2018
Peloghale
Peloghale
Super, da si (sta) se odlocila tole deliti z nami.
Vsec mi je, da ta Mid'anel hladen kot spricar (mogoce obicajna znacajska lastnost njegove rase?), zelo pa me interesira tudi njegova misija.
Veselim se ze nadaljevanja.
14. julij 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
Next
15. julij 2018
2.
Vse je bilo tiho. Tema se je spuščala nad zapuščenim mestom in njegovimi tesnimi uličicami. Mesečina se je odbijala od steklenih razbitin, ki so ležale po tleh in na umazane stene metale svetle, plesoče vzorčke. Med vso to tišino je stal visok vojak, oborožen do zob. Izpod čelade so mu štrleli svetli lasje in prek pol obraza je imel poveznjeno ruto z vzorcem lobanje.

"To je to," je rekel. "Ne bom več dopuščal nobenih napak. Ste pripravljeni?" Čeprav okrog njega ni bilo žive duše, je slišal pritrdilen odgovor, ki ga je čakal. S strehe nekega zapuščenega bloka je pogledal dol in nameril svojo ostrostrelsko puško v gručo vojakov. Nihče od njih ni ničesar posumil. "Popolno," si je mislil vojak, ki je meril vanje.

"Zard, ti si prvi. Ustvari diverzijo, kot zmenjeno. Lee-J, Kane in Wur, vi sledite takoj po tem. Jaz bom poskrbel za kritje."
In res, grmovje pred gručo vojakov je zašelestelo in nenadoma so tudi obkroženi vojaki postali pozorni nanj. Nehali so kramljati med seboj in pripravili vsak svoje orožje. Tedaj so jih napadli s treh strani, svetlolasi vojak pa je z bloka začel streljati na tarče, ki so se mu zdele najbolj kritične oziroma nevarne. Kmalu je opazil, da sta bila spodaj le dva njegova vojaka, namesto treh.
"Kje je Wur?" je vprašal ali bolj kot ne, zaklical.

Eden izmed vojakov, Lee-J, mu je odvrnil: "Ne vem. Ampak bi bil trenutno sila uporaben. Midva sva tako rekoč mrtva, razen, če se zgodi čudež."

Spodaj je bil res pravi masaker. Kljub dvema ostrostrelcema je ostajalo še veliko vojakov, ki so se borili proti dvema in čeprav sta se ta dva trudila z vso silo, sta bila kmalu ubita, eden za drugim. Takoj zatem so se sovražniki začeli ozirati za ostrostrelcema. Svetlolas vojak z ruto prek ust ni opazil, kdaj se mu je nekdo prikradel za hrbet in ga ustrelil.

Felix je videl le še zeleno obarvano vrstico z življenskimi točkami, ki se je spustila na ničlo, ekran pa se je zatemnil ter mu dal na izbiro nekaj možnosti kot na primer: vrnitev v meni ali pa izbira kakega drugega levela.

"Wur, kje za vraga si bil?" se je svetlolas fant za računalnikom zadrl v mikrofon svojih slušalk. "Sorči, bratec je prišel nekaj težiti," je dobil odgovor skozi slušalke. Dejstvo, da je Wur storil ogromno napako, se ni niti primerjalo z njegovim odnosom, ki je Felixa le še bolj razpenil. Naposled ga je pošteno nadrl, brez da bi sploh skušal skrivati svojo jezo, nato pa še dodal: "Iz ekipe si. Niti me ne poskušaj prositi, da bi prišel nazaj. Takih nesposobnih noobov, kot si ti, ne sprejemam! Zajebal si vse! Naj gre vse v k...."

Felix je potegnil slušalke z glave in se izpisal iz igre. Z nekaj globokimi vdihi in izdihi se je skušal pomiriti, dokler ni zaslišal bližajoče se korake na stopnišču. Zavil je z očmi in si mislil: "Kaj za vraga pa ona hoče?"

"Si v redu, ljubček?" je vprašala mama, ko je prišla do Felixove sobe. Očitno je slišala njegovo dretje. "Ja, daj mi mir," je rekel in jo s kretnjo roke hitro odslovil. Zavzdihnil je in naslonil svoje čelo na mizo ob tipkovnico. "Zakaj me obkrožajo sami idioti?" se je spraševal: "Bil je preprost načrt. Popolnoma preprost. Priložnost je bila edinstvena, take ne dobiš kar tako. Zakaj ne morejo ljudje obvladati svoje lastne družine? Mar bi se zaklenil v sobo, kreten..."

Ko se je končno odločil požreti tragedijo, ki se je pravkar pripetila njemu, kot vodji ekipe, si je odprl internetni brskalnik in razmišljal, če bi raje gledal film ali anime. Čeprav je bil že nekoliko utrujen od sedenja za mizo in oči so ga rahlo pekle, še vedno ni imel namena kmalu zaspati. Preden si je na glavo spet namestil slušalke, je zaslišal nek zvok, katerega so njegovi možgani takoj povezali z vsemi igricami, kjer so bile možne eksplozije. Že prej je nekako slišal grmenje, vendar temu ni posvečal dodatne pozornosti. Tokratnji zvok, pa je bil res drugačen od gromkega grmenja. Radovednost mu ni dala miru, zato se je sprehodil do okna svoje sobe ter ga odprl.

Nebo je bilo črno, le v daljavi se je svetilo nekaj, kar je spominjalo na goreče gmote, ki so počasi padale proti tlom. Kmalu za tem, je na svojem dvorišču zagledal človeško silhueto. Medla svetloba ulične svetilke ni bila dovolj, da bi Felix lahko razločil njegov obraz, po postavi pa je vedel, da je moral biti moški. Presenetila ga je ogromna tkanina, razvlečena po tlakovcih, za katero je sklepal, da je pravzaprav padalo. Njegovi možgani so takoj začeli povezovati delce v svojo zgodbo. Eksplozija, človek in padalo... Vedel je, da sta ta dva dogodka nekako povezana in sramoval se je njegove prve misli, ki je bila povezana s strmoglavljenjem vesoljske ladje. Na dvorišču je vendar stal človek, ne pa bitje iz nekega drugega planeta. Ugibal je, da gre morda za kakšnega vojaka, katerega letalo je strmoglavilo. Tu pa tam je Felix res kdaj videl vojaški helikopter leteti čez mesto.

Vse njegove misli so se v nekaj pičlih sekundah povsem razpustile, ustvarile orkan vprašanj in teorij, vse dokler jih ni ustavil. Kdorkoli je ta moški že bil, Felix ni hotel imeti nobenega opravka z njim. Noč je bila še mlada, lahko bi pogledal vsaj polovico sezone serije ali animeja in pri tem ni dovolil, da bi ga kdorkoli motil.

"Hej!" je zaklical, ne meneč se za vse sosede, ki bi ga utegnili slišati: "Izgini z mojega dvorišča, ali pa bom poklical policijo!" Grožnja se je zdela Felixu dovolj učinkovita, da bi jo moral moški spoštovati. Kdo ve kaj je počel tu, morda je imel celo kakšne tajne ali zle namene. Vladi in njihovim radikalnim idejam pač ne gre zaupati. To seveda Felixu ni bilo več mar, odločil se je, da počaka na odziv postave z dvorišča in po potrebi res pokliče policijo, nato pa se spravi nazaj za računalnik.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Najprej, hvala vsem za branje in komentarje!
Rᴀᴠᴇɴᴄʟᴀɪʀᴇ., dobro razmišljaš Kar se tiče dolžine delov, tale je trenutno ekstremno dolg in redko bo kdaj kakšen še tako dolg. Zgodba je pravzaprav RPG, kar pomeni, da lahko vsak od naju piše strogo le za svoj lik. Posledično bo ob interakcijah najinih likov nekoliko manj besedila, ker ne moreva pretirano pisati o liku, ki ni najin. Ampak brez skrbi, v tem primeru bova pač objavila več krajših delov hkrati ^^
Satyral, hladen kot špricar? To bomo pa še videli x)
18. julij 2018
neeeeexttttt
18. julij 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
nexttt
18. julij 2018
Next
18. julij 2018
Peloghale
Peloghale
Takle scenarij sem jaz ze velikokrat dozivela - ne osebno sicer, je pa brat gamer in vcasih v njegovi sobi poka, ruzi in bobni kot na fronti. Zraven pa seveda sodijo tudi vse sorte psovke. Tako da res prikupen odlomek, neznansko sem uzivala, saj se cudovito bere . Komaj cakam Mid'anelov odziv na tale najstniski lajez.
18. julij 2018
Še v mojem imenu hvala za branje in komentarje.

Satyral, Mid'anel še ne ve, kaj ga čaka.
18. julij 2018
Peloghale
Peloghale
Si mislim, sploh ker Felixu glas posoja Senca .
19. julij 2018
Napisano je čudovito! Prostor opišeta za moj okus ravno prav. Dvolj, da si ga jasno predstavljam in spet ne toliko, da bi se zdolgočasila. Lika se mi zdita nadvse simpatična ideja pa tudi!
20. julij 2018
3.
Mid'anel je še kar stal na dvorišču, ne meneč se za dež. Popolnoma je obnemel ob pogledu na eksplozijo in ponovno so se mu pred očmi prikazale podobe ognjenih zubljev. Stal je na planetu pokritem z velikimi črnimi skalami, ki so kot bodice štrlele iz površja. Nad njimi se je odpiral pogled na nebo posejano s svetlimi zvezdami, skritimi v nežni vesoljni meglici. Ni pa bilo vse tako spokojno, kot se je na prvi pogled zdelo. Pred njem se je raztezal globok krater, na robu katerega je ležala razbitina večjega plovila, zaradi poškodb popolno nerazpoznavna. Iz nje so švigali visoki ognjeni zublji. Iz daljave je nenadoma zaslišal krik, kateremu je sledilo: “Izgini z mojega dvorišča, ali pa bom poklical policijo!”

Nemudoma se je predramil iz svoje zamišljenosti. Ponovno je stal na dvorišču in dežne kaplje so močile njegovo opremo. Ozrl se je okoli sebe. Eno izmed oken je bilo osvetljeno in v njem je komaj razločil človeški obris. “Sranje… Opazili so me!” Po glavi so mu švigale misli, kaj mu je storiti. Lahko bi pograbil opremo in zbežal. Ta možnost se mu je v dani situaciji zazdela precej prikladna. “Ne,” je pomislil. To bi nanj vrglo le še večji sum. To mora rešiti. Pogovor torej!
Počasi je odpel svoje padalo in se približal oknu. Razmišljal je kaj naj reče. Spominjal se je človeških izrazov, fraz pozdravov … Neuspešno! Ko je stal že skoraj pod oknom, je iz sebe iztisnil le: “Zdravo!”
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hvala za branje in komentarje
22. julij 2018
Njekst.
23. julij 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
nexttt
23. julij 2018
ooo, prav ljubko bi bilo, če ti dve bitji (ne vem, kam bi sortirala Mid'anela ) ne bi govorili istega jezika, bi se spotoma sporazumevali, Felix bi Mid'anelu razlagal o Zemlji ...
Seveda pa je možno tudi (in bi bilo še bol kuly, muahahaha x)), če bi Felix poklical policijo, Mid'anel (moram omeniti-obožujem to ime :3) pa bi se moral tam zagovarjati, njegove skrivnosti bi prišle na dan in bi ga zaprli. Takrat bi moral poklicati druge pripadnike njegovega ljudstva/plemena/vrste in vsi bi prišli na Zemljo, potem pa #InvazijaVesoljcev
23. julij 2018
Next!!!
24. julij 2018
nextt
25. julij 2018
4.
Felix je strmel v moškega, ki se je sedaj nekoliko približal. Zaznal ga je senzor pri vhodnih vratih in prižgala se je luč, ki je osvetlila njegov obraz. Še vedno je bil daleč, a Felix je tedaj lahko razločil, da je šlo za nekoga sorazmerno mladega. Opazil je njegovo oklevanje pri odgovoru, rahel nemir v njegovem glasu. A to sploh ni bila stvar, ki ga je najbolj zmotila.

Bil je presenečen in hkrati jezen, da ga, kdorkoli je že mladec bil, ni jemal resno. "Si zadet, človek?" je odvrnil osorno in začel razmišljati kam je odložil telefon. Ta se je verjetno še vedno polnil na njegovi nočni omarici. Morda bi bila policija res pametna odločitev, celotna situacija je bila preveč nenavadna in čudna, da bi se lahko dobro končala. Čeprav je bil on zunaj, Felix pa notri, ga je ob pogledu nanj navdajal občutek nelagodja. Od fanta se je širila nenavadna avra, za katero je Felix upal, da si jo le domišlja. "Preveč video igric," si je mislil nato pa ponovno zaklical: "Zadnje opozorilo. Izgini!" Bil je pripravljen, da hitro skoči po svoj telefon in se vrne k oknu, kajti zdelo se mu je, da bi bilo nevarno, če bi fanta izpustil z oči.

5.
Mid'anel se je zdrznil. Presenetila ga je osornost mladeniča. Sam se je zavedal dejstva, da mora najti izgovor za padalo in eksplozijo. Opazoval je podobo pri oknu in si poskušal izmisliti logično zgodbo, ki bi razložila preteklo dogajanje. "Ne iščem nobenih težav," je spregovoril. Pristopil je bližje oknu. "Moje ime je Mid'anel."
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Oh, Raven, tvoji komentarji mi polepšajo dan x3
Hvala za vse nexte!
27. julij 2018
Next! ^.^
27. julij 2018
Next!o.oO.O
27. julij 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
Next
27. julij 2018
Next
Po dolgem času sem spet prišla na Igre in to je prva zgodba,katere sem se lotila brat po skoraj enem letu.
In te odločitve definitivno ne obžalujem.
Senca~: Še vedno obožujem tvoj način pisanja, kako vse like in njihovo obnašanje opišeš sproščeno in običajno, a hkrati mojstrsko.
Tvoj talent opisovanja dogajanja, ljudi in krajev me vedno posrka notri in vse tvoje like si lahko predstavljam kot neko lastno klapo prijateljev, v kateri sem prisotna ves čas, čeprav včasih samo kot opazovalec iz hiše, sprehajalec ali pa - čudna primerjava, saj vem, ampak saj me poznaš - kot nočna vešča ali muha, ki je našla pot v sobo.
Sigismund: S tvojim stilom pisanja še nisem tako seznanjena, vendar mi daješ upanje, da boš z njim lahko veliko dosegel.
Mogoče kdaj pozabiš kakšna ločila - se opravičujem, da sem tak "grammar Nazi", vendar je to ena od hib, katerih se ne morem odvadit - vendar pa te iz te zagate rešujejo tvoji epski opisi dogajanja, kar je še posebej razvidno v prvem nextu.

Prebrala sem tudi nekaj komentarjev, ki pravijo, da iz vsebine in načina pisanja dobivajo futuristične signale.
Ne bi se mogla bolj strinjati!
Dobivam neko čudno mešanico retro prihodnosti s sčepcem atompunka in veliko neonskih znakov in barvnih odtenkov.
28. julij 2018
Ohh, Felix je ena taka popolnoma nedolžna dušica, kajne? x)
"Ne iščem nobenih težav." Famous last words ali pač?
Mogoče (spet moj preblisk, ne vem kaj mi je zadnje čase ) bo ime Mid'anel Felixa spomnilo na računalniško igrico in bo Mid'anel povabil noter, čeprav se mi zdi to s Felixovega stališča nemogoče. Res bi mi bilo izjemnooo všeč, če Felix ne bi bil prijaznež, kot so neznanci v večini drugih zgodb :'D Da bi Mid'anela ali prijavil policiji ( muahhaha ) in bi bila #InvazijaVesoljcev, ki rešujejo Mid'anel, ali pa bi mu Felix postavljal različne pogoje, da bi lahko živel pri njem pod posteljo, kjer bi bilo v vsakem primeru ogromno pajkov, ker bi bil Felix preveč zasvojen z igricami in nikoli ne bi čistil :'D Fora bi bila, (ce bi Mid'anel živel pri Felixu, seveda) če nobena Zemeljska hrana ne bi ustrezala Mid'anelovem okusu.
Kaj pa vem, ko pišem komentarje tukaj zmeraj dobivam (zmešane) prebliske, ki jih napišem .
Senca, povej, bosta (kot ti praviš) v zgodbo vtaknila kaj barv?
Sier se pa absolutno veselim nadaljevanja ^^
30. julij 2018
Komentarji so skorajda daljši od delov. Uff, vsekakor se strinjam z vama obema, sama pa ne najdem dovolj dobrih besed za tole mojstrovino.
31. julij 2018
6.
Felixova čeljust se je napela, ko je skupaj stisnil zobe.
Oh, zdaj pa naj bi že prijateljsko kramljala? Kdo za vraga ta Mid'anel misli, da je? Poleg tega je imel precej čudno ime, njegovi starši so morali biti prav tako “posebni” kakor on. Morda je ušel iz norišnice. To bi pojasnilo tudi mojstrsko pilotiranje, ki je vodilo v strmoglavljenje.
Vsekakor je šlo za kapljo čez rob in Felix je skočil po svoj telefon. V trenutku je bil nazaj pri oknu in začel klicati policijo. Na drugi strani linije se je oglasil resen moški glas.

Felix se mu je na hitro predstavil in povedal svoj hišni naslov, pri tem pa se ni trudil šepetati, želel je, da ga Mid'anel sliši. "Okoli moje hiše se nekdo klati. Mojega soseda so nedavno oropali, kar pojasnjuje moj razlog za skrb. Prosim gospod, pohitite." Skušal je zveneti karseda prijazno, čeprav je komaj zadrževal svojo nejevoljo. Opis osumljenca je izpustil, saj ni želel, da bi policija vedela, da se pogovarja z njim. Vendar pa je vedno bolje lahko razločil linije njegovega obraza in šokiralo ga je dejstvo, da je bil ne le mlad, temveč tudi precej čeden. Slednjega ne bi sicer nikoli priznal. Niti sebi.

Ošinil je svojo okensko polico in na njej zagledal nož. Bil je lep in dolg nož, s črnim rezilom, katerega je dobil za svoj šestnajsti rojstni dan. Pred nekaj urami ga je uporabil, da je lahko odprl paket, ki ga je naročil pred dnevi.

"Ali bi...?" se je vprašal. Nikoli ni metal nožev in obstajala je velika verjetnost, da bi zgrešil nekaj celih metrov. Lahko pa bi se zgodila druga skrajnost, Mid'anela bi ubil. Skušal si je predstavljati kako bi se počutil, če bi koga zares ubil. V igricah je vsakodnevno pospravil na desetine ljudi. Kaj bi bilo tukaj drugače? Bi ga res pekla vest?

Odločil se je obdržati nož pri sebi kot rezervni načrt. Če bi se počutil ogroženega. Samoobramba torej ne bi bila umor.

Pograbil je nož in ga dvignil tako, da ga je Mid'anel lahko videl. "Samo še korak bližje, pa ga vržem." Upal je, da bo policija kmalu prispela. Vsak človeški stik je bil prekleto naporen in vse kar si je želel je bila vrnitev k njegovem računalniku. Bolj skromen ne bi mogel biti.

7.
Mid'anel se je resno zazrl v mladeničeve oči. V njih je opazil nekakšno mračnost in bolečino, katere ni razumel. “Ah, to zdaj ni pomembno!” Moral je nemudoma ukrepati. Policija je gotovo že na poti in le še vprašanje časa je, kdaj ga bodo odkrili. “To se ne sme zgoditi!” Po glavi so mu begali različni scenariji. Kaj če ga ujamejo? Kako bi pojasnil vse to?

Pogled se mu je zmračil. Stisnil je desno pest in zakorakal proti mladeniču. Čutil je neverjetno energijo, ki se je začela sproščati v njegovem telesu in mu dajala občutek varnosti in lagodja. Za trenutek se mu je pogled zbistril in na njegovem obrazu je bilo skoraj zaznati majhen nasmešek. Vendar mora biti previden. Z uporabo svojih moči bi mladeniča lahko hudo poškodoval. Poleg tega bi vedel …
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hvala za obsežne komentarje. l

RavenGirl hvala za obsežen komentar. Priča si nečemu, kar zame pomeni skoraj začetke pisanja. Kar pa se tiče napak, nikoli nisem bil pretirano znan po odličnem pravopisu. Se trudim

Ravenclaire tvoje ideje, so kar zanimive in mislim, da te nadaljevanje ne bo razočaralo
31. julij 2018
Hey, hey, hey! Se v mojem imenu hvala za branje in komentarje! Zdaj imamo tukajle dve Raven punci, zato bom uporabljala, kar vajina uporabniska imena, da ne pride do zmede. Se pa najbolj razpiseta obe, kar mi je najbolj vsec! To nama vedno polepsa dan!
RavenGirl, res mi laskas... Bom kar zardela :3 Sploh ne pisem tako dobro ^^"
Rᴀᴠᴇɴᴄʟᴀɪʀᴇ., Felix je pa ja najbolj prijeten tipcek dalec naokoli Obozujem tvoje teorije x) In glej ga zlomka, res je poklical policijo!
Kar se tice barv... Z menoj bi bilo nekaj narobe, ce jih ne bi vtaknila v vsako mozno stvar
h o n e y, ze samo branje in zainteresiranost veliko pomeni ^^ Besede pridejo pa z vajo ;D
31. julij 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg