u193228
u193228
Izvolite podopustniški next <3...hvala vam ker berete, zdaj obljubim pogostejše nextanje <3 hvala vsem <3
Nisem želela pogledati kdo je, le bolj sem se obrnila stran. »Ana, nevem kako se bos odlocila, ampak verjamem, da bo tvoja odlocitev pravilna.« se je za mojim hrbtom oglasil oce. »Tudi jaz sem videl kaj se je takrat dogajalo v zavetju, vendar sem ostal tiho.« mi je povedal. V oceh so me scemele solze. Ampak zaradi koga? Zaradi Matevza, ki je prisel v moje zivljenje in dodobra preburkal mojo ljubezensko stanje, ali zaradi Luka, ki ga poznam ze vse od otrostva in sva si bila vedno blizje kot brat in sestra? Bila sem razpeta.

Videla sem, da je na dovoz pripeljal nek avtomobil. Oce mi je rekel, da mora iti, saj so to starsi nasih gostov. Pokimala sem, vendar se vedno nisem nasla prave odlocitve. Iz hise je stopila Neja. Imela je zalosten obraz kot takrat, ko je prisla. Mama jo je vsa navdusena objela, ona pa je mlacno odreagirala, saj je vedela, da ne bi smela oditi. Mama ji je nekaj pravila, nato pa je njun pogovor zmotil njen oce. Tega, kar se je zgodilo potem tudi sama nisem pricakovala. Oce ji je nekaj povedal, ona pa ga je pogledala nazaj z grozo v oceh, kakrsne se nisem videla. Stekla je proti hlevom, jaz pa sem se odlocila, da ji bom pomagala in stekla za njo.

Nasla sem jo hlipajoco v Samanthinem boksu in jo vprasala, kaj je narobe. »Ne, to je prevec hudobno, kar bo storil oce! Kaj takega si ne more dovoliti!« je nemocno kricala Neja. Govorila je zelo nepovezano, ampak na koncu sem sokirana razbrala, da je kobila ze skoraj prodana v Nemcijo. To je nedopustno! »Pocakaj tukaj. Kmalu se vrnem.« sem ji narocila in polna poguma odsla. Vendar, ko sem pristopila do njega me je naenkrat postalo strah. Bil je visok in suh, imel je sinje modre oci, zelo majhne ustnice, ki jih je mocno stiskal skupaj. Oblecen je bil v obleko Dolce&Gabbana in zdelo se mi je, da so njegovi cevlji iz krokodilje koze. Kaksno spostovanje do zivali! Pogledal me je z ledenim pogledom in ves pogum, ki sem ga imela, je nekam splahnel. »O, poglej si no, osorna Ana, ki nas je sprejela prvi dan. Kako ti lahko pomagam?«. Zmrazilo me je, vendar sem bila odlocena pomagati prijateljici. »Zahtevam, da nemudoma preklicete prodajo Nejine kobile Samanthe, saj sta v casu bivanja pri nas neverjetno napredovali in bi bilo neclovesko prekiniti njuno solanje.«. Vau, kako dobro sem to povedala. Spet sem se obrnila k njenemu ocetu. »Ne.« je rekel odlocno in zabilo me je v tla. Popravil si je rokav in me se naprej gledal z ledeno mirnim pogledom. Odlocila sem se za protinapad. »Gospod Robertson, ali nimate popolnoma nic radi svoje hcerke? Ali ne bi zanjo opravili enega telefonskega klica, ki je potreben, da preklicete prodajo? Ce tega niste zmozni, si bom mislila, da hcerke ne marate.« sem precej grobo zakljucila. »Zdaj ti pa nekaj povem! Deklic, kot si ti, mi ne bo solil pameti! Taksnih vprasanj se ne sprasuje! Zelo si neolikana, da ves!« . V njegov grdi ksiht sem mu zabrusila, da me pac briga, kaj si on misli o meni in odsla. Vrnila sem se v hlev, Neja je se vedno jokala. Povedala sem ji o njenem ocetu in odvrnila je, da kaj drugega sploh ni pricakovala. Tolazila sem jo, a nisem nasla besed, s katerimi bi ji olajsala bolecino. Ko sem razmisljala sem sama pri sebi ugotovila, da nad gospodom Robertsonom nisem jezna, temvec mocno razocarana. »Neja, pridi, greva, domov moras. Saj se bos kmalu vrnila.« sem ji z zalostjo v glasu prigovarjala. »Ne. Nocem. Skupaj s Samantho bova pobegnili. Stran od teh brezsrcnezev.« je ihtela. Vedela sem, da tega ne sme storiti. »Ne ne bos. Ker ti jaz ne dovolim. Sla bos domov, ker je to najbolje zate.« sem ji strogo rekla. Dovolj sem imela preglavic z njenim bratom, nisem si zelela nakopati se nje. Ze tako je bilo dovolj hudo.

» Ana, Neja mora oditi in to cimprej. Njena starsa sta razjarjena in izgubljata potrpljenje.« je glavo v boks pomolil Jure. Zdaj je tudi ona ugotovila, da je stanje resno in pokimala nasemu hlevarju. Socutno se je nasmehnil, saj je vedel kaj prestaja, zato ni nic rekel ampak tiho odsel. »Greva punca, poslovi se se od svoje cudovite kobile Samanthe.« sem ji predlagala in svojega konja mocno objela. » Sam, pogresala te bom. Preprecila bom prodajo, pa naj stane kar hoce!« ji je zatrdila. Prizor me je ganil. Neja se je obrnila in kar naenkrat je z njenega obraza sijala odlocnost in samozavest. »Greva.« je ukazala, a vendar je s tezkimi koraki zapustila boks. Kmalu sva stali pred gospodom Robertsonom, prikazal se je tudi Matevz.

Z njim nisem razcistila in dvomila sem, da kdaj sploh bom. Vedno je bila situacija razlicna, vcasih mi je bil noro vsec, spet drugic pa ga nisem mogla niti pogledati. Nisem vedela kaj cutim do njega, a vedela sem, da me on noro ljubi. Kar ni bilo nujno dobro, niti slabo. Pogledala sem ga v oci in zacutila obzalovanje. Morda bi nama morala dati priloznost. Vendar potem ne bi prenesla slovesa. V njegovih oceh ni bilo vec sija, kot je bil prvi dan. »Ali sta pripravljena?« je gospejin osladen glas vprasal oba. Togo sta prikimala. »Potem pa se lepo zahvalita Anitini druzini..« . »Moje ime je Ana.« sem jo popravila s stisnjenimi zobmi. »Oh oprosti, ampak Matevzevi punci je tako ime, skupaj sta ze celo leto!« je gospa veselo pripovedovala, mene pa je oblil mrzel pot in zmrazilo me je. Matevz je prebledel in ocitno ni racunal na to, da se bo njegova mama zmotila in omenila tudi njo. Skoraj so me ze zacele premagovati solze, ampak poskusala sem se poskusila obvladati. Razocarana sem ga pogledala on pa mi je s solznimi ocmi namenil pogled poln krivde in obzalovanja. Njegova punca se mi je smilila. Kolikokrat jo je ze takole prevaral? Verjetno nisem prva na njegovem spisku. Ko je gospa koncno zakljucila pogovor o sijajni punci njenega sina se je spet zacela zahvaljevati. »Hvala, da ste poskrbeli za najina otroka in zagotovo sta uzivala tukaj.« je bila slinasta. »Zdaj bi pa morali iti, kajne?« je hladno povedala. Ni vedela kaj je njen sijajni sin pocel pri nas in tudi bolje da ni.

»Jaz ne grem nikamor.«.

nextajte in izvedele boste kdo ostane na ranču, še bo zanimivo <3

Vaša Cupcake 01 <3
15. julij 2015
u193228
u193228
Slike:

Gospod Robertson:





Gospa Robertson:



15. julij 2015
Next..top si
15. julij 2015
u193228
u193228
Hvala Leonberger_176 ♥♥♥
16. julij 2015
u143259
u143259
Next
18. julij 2015
u196293
u196293
nexxt
a bo dons next
+nova bralka in mi je ful ušeč tvoja zgodba
19. julij 2015
u193228
u193228
Hvala obema za nexte ♥♥♥...jutri pisem naprej ♥♥♥

Vasa Cupcake 01 <3
19. julij 2015
Neexxtt
20. julij 2015
u193228
u193228
Hvala ♥♥♥
20. julij 2015
u193228
u193228
Pozdravljene . Pred vami je že next, ki vsebuje odgovor na marsikatero vprašanje ...uživajte ob branju in vesela bom kakšnega nexta, hvala vam <3 <3 <3

»Jaz ne grem nikamor.« je odlocno rekla. Vsi smo se zazrli v Nejo. Od te tihe punce ne bi tega nikdar pricakovala. »Svoje kobile ne bom zapustila, pa naj stane kar hoce. Oce, Samanthe ne bos prodal pod nobenim pogojem, je to jasno?«. Bila sem sokirana. Oce ji je takoj odgovoril. »Ljubica, ampak nima smisla. Ni teorije, ki bi podprla dejstvo, da bosta pripravljeni do naslednje tekme. Rajsi ti kupim novega konja. Samantha pa bo pri novih lastnikih uzivala kot rekreativni konj in imela bo ljubec dom.«. Skoraj sem zelela ugovarjati njegovemu mnenju, pa me je prijateljica prehitela. »Kako lahko reces kaj takega?! Kobila je v formi in do tekme bova pripravljeni, to ti zagotavljam!« je kricala. Do naslednje tekme sta bila se dva meseca in pol in Samantha bo v zmagovalni formi, sem si mislila sama pri sebi. Slisala sem, da je gospod Robertson nekaj siknil svoje zeni. »Dobro, da smo vsaj zrebca prodali in Matevz ni ugovarjal.« . Kaj!? Jerry je prodan? Ali se ni dovolj slabih novic za en dan? Zdaj sem se pocutila popolnoma nemocno. Ocitni proti takim veljakom ne morem nic.

»Tukaj bom ostala, pa ce ti je prav ali ne. S Sam bova na naslednji tekmi tekmovali pod imenom Aninega ranca.«. Bila sem osupla. Neja je definitivno bila talent, in to, da mi je Jure na zacetku rekel, da ima le izpit 1, je gotovo bila pomota...ali pa krinka... »Prav. Pa ostani. Vendar ne pricakuj denarne podpore z najine strani!« je zakljucil oce. Nemudoma se je usedel v avto in za njim sta sla tudi gospa in Matevz.

On se ni odlocil ostati, kar mi je bilo popolnoma po volji. Sunkovito je speljal in kmalu jih ni bilo nikjer vec. Takrat se je oglasil tudi moj oce, kateri je bil tiho ves cas prepira. »Kaj, ko bi vsi odsli v hiso na sok in kaksen piskot, ter se pogovorili o zadevi?«. Zdel se mi je dober predloh, tudi Neja je pokimala. Bitka je bila dobljena. Vojna pa se zdalec ne. Kmalu smo vsi skupaj sedeli v dnevni sobi in molcali. Vendar to me ni ustavilo pri tem, kam so prodali Jerrya. »Ve kdo, kam je gospod Robertson prodal zrebca?« Neja me je zaprepadeno pogledala. Ocitno ni nic vedela. Oce je odkimal. »Naroceno nam je samo, da je konj pripravljen, saj jutri zjutraj pride ponj nov lastnik.« Bila sem zalostna, saj sem vedela kako rad ga je imel Luka. Naenkrat sem se spomnila na ples cez tri dni. Ampak ni casa za razmisljanje o tem. Zdaj imam druge skrbi.

»Nasla bom sluzbo. Nekako moram financirati moje in Samanthine potrebe.« je dejala Neja. »Ne rabis, bomo ze.« se ji je nasmehnila mama. »Ne. Ne boste zmogli. Saj so pocitnice in brez tezav bom usklajevala treninge in sluzbo!« . Bila je odlocna. »Ocetu moram dokazati, da znam poskrbeti zase!«. Njen glas je postal malce otozen. Vedela sem, da ji je hudo, ker so se tako grdo sprli. Ampak menila je, da ni druge poti. Podpirala sem jo pri njeni odlocitvi. » Ana, bi zelela jutri z menoj v mesto, da najdem delo?«. Pokimala sem ji. Nekaj bo zagotovo nasla. »Pa se nekaj. Svoji kobili bom sama cistila boks. Prosim, sporocite to Juretu.«.

Nextajte, vesela bom tudi komentarčkov, idej, teorij

Cupcake 01 ma vas rada <3
20. julij 2015
u143259
u143259
Next ful dobr!!!!!!! pa naredi tako da bodo dobili jerryja nazaj pa da bosta ana in luka na koncu skupej
20. julij 2015
u193228
u193228
Aww hvalaaa ♥♥♥
21. julij 2015
Next!! <3
21. julij 2015
u193228
u193228
Hvalaaa ♥♥♥
21. julij 2015
u196293
u196293
ful dobra zgodba
neeext
25
22. julij 2015
u193228
u193228
Hvalaaa ♥♥♥
22. julij 2015
u193228
u193228
se kaksen next prosimmm <3
23. julij 2015
u196293
u196293
neeext
dj že nexi hitr,prosim
24. julij 2015
u193228
u193228
Danes dobite

Vasa Cupcake 01 <3
25. julij 2015
u193228
u193228
izvolite drage moje :*

Po tem, ko se je nas pogovor v dnevni sobi zakljucil, sem se odlocila, da bom z Mistralom delala v manezi. Pozdravila sem mojega junaka v boksu in mu zapela oglavko. Samo lazji trening, potem moram pocistiti bokse. Kmalu pa sem opazila, da bova morala malo bolj trdo delati, saj sva pri tezjih elementih delala napake. Naredila sem se ohlajanje, ga pocesala in izpustila na travnik. Sla sem se po Atlanto in Amadeusa, ki sta se pridruzila Mistralu. Nato sta moji najboljsi prijateljici postali lopata in vile. Sredi dela je mimo prisel Jure. »Vidim, da si zaposlena. Bi mi lahko, ko koncas, pomagala s senom, ki caka na spravilo?« me je prosil. Pokimala sem mu in mu povedala, da bom koncala cez pol ure. »Prav. Pocakaj me pri skednju.«. Nadaljevala sem z delom.

Ko sem koncala, sem se preobula in pocakala Jureta. »O, si ze tukaj. A bova kar zacela?«. Nekaj casa sva molce spravljala kocke sena, a videla sem, da bi Jure rad nekaj povedal. »Ali sta z Lukom se vedno sprta?« Ali prav vsi vejo za to? »Ja, se vedno.« sem skomignila z rameni. »Pobotajta se, obema bo lazje. Ni dobro, da so najboljsi prijatelji sprti.« se je nasmehnil. Nisem vedela kaj bi rekla, zato sem rahlo pokimala. Sprasevala sem se, ali sva samo najboljsa prijatelja ali je med nama morda kaj vec. Vedela sem, da ga bom srecala prej kot slej in nisem se znala ustrezno pripraviti na ta dogodek.
»Kako gre Neji s Samantho?« je Jure menjal temo, kar mi je bilo vsec. »Odlicno. Kmalu bosta zaceli delati v kasu. Ne vem zakaj gospod Williams ne verjame vanju. Prodaja je nesmiselna.« sem razmisljala na glas. »Strinjam se, ampak svetujem ti, da se v prihodnje ne vtikujes vec v njihovo zasebnost. Ta moski je vpliven, lahko bi ti skodoval.« mi je zaskrbljeno razlagal. »Le kako?« sem ga blesavo vprasala. »Razmisli malo. Lahko na tekmi proti tebi nascuva sodnike, lahko ti poskoduje ali ukrade opremo, konja. Moznosti je ogromno, Ana. Pazi, kaj govoris in pocnes.«. Takrat sem se zavedla resnosti njegovih besed. »Oh... Obljubim, da bom v prihodnje bolj pazila kaj pocnem.« sem mu obljubila. Ampak tako tezko je gledati, ko se komu dogaja krivica! »Poglej, koncala sva. Bila sva kar hitra, se ti ne zdi?« me je vedro vprasal. »Dva para rok sta boljsa kot eden.« sem se mu prijazno nasmehnila.

Odlocila sem se, da grem z nasim kuzkom Admiralom na sprehod.







Bil je lep dan in tavala sva po gozdu in vsake toliko naletela na bozanske borovnice ali pa robide. Poslusala sem pticje petje, Ado pa je s smrckom preiskal ves gozd. Obsedela sem na skali na vrhu hriba in skupaj s psom opazovala razgled. Bilo je carobno.







Ko sem tako sedela, sem opazila, da je Admiral postal pozoren. Še nekdo se sprehaja tukaj. Ozrla sem se naokoli in psa poklicala k sebi. Nisem želela, da pride do kakšnega neljubega dogodka, sploh, če se po gozdu sprehaja lovec. Grmovje za menoj je zašušljalo in iz njega se je prikazala oseba, za katero si nisem mislila, da jo bom srečala tukaj.

Kdo se je prikradel Ani za hrbet? Ce zelite izvedeti, hitro stisnite next

Vasa Cupcake 01 <3
25. julij 2015
u196293
u196293
neeeeeeext
25. julij 2015
u193228
u193228
Hvalaaa Love.Rosie ♥♥♥
25. julij 2015
u143259
u143259
Next

Pomojem luka ali pa matevž
25. julij 2015
next

imam konja podobnega Atlanti in podobnega Amadeusu.
Filip pa je podoben mojemu fantu.ž

kakšno naključje

hahahaha

mimogrede super zgodba
26. julij 2015
Neeeext
26. julij 2015
u193228
u193228
Awwww res hvala obemaaa ♥♥♥ danes pisem naprej ♥♥♥

Vasa Cupcake 01 <3
27. julij 2015
Neeeeeeeeeeeeext
27. julij 2015
u193228
u193228
Hvalaaaa ♥♥♥
27. julij 2015
u193228
u193228
Drage dame, next, napisan samo za vas!

»O, živjo, tebe pa že dolgo nisem videla.« sem se nasmehnila. Bila je Andreja. »Hej, kako si kaj? Nič te ni v mestu.«. Bila sem presenečena, saj Andreja nerada tava sama po gozdu. »Vredu sem. Morda sem malo zgubljena. Morda precej. Nikakor ne vem, kako naprej.« sem skomignila z rameni. »Se je zgodilo kaj takšnega?« je debelo pogledala in prisedla k meni. »Neja in Matevž bi morala oditi, vendar je odšel le on. Neja se je protestno odločila ostati. Za nameček pa bodo kobilo prodali. Tudi Jerry je že prodan.«. Sočutno me je pogledala in me objela. »Vse se bo uredilo, zagotovo se bo. To ti jaz obljubim.«. Nasmehnila sem se. »Greva k bolj veselim temam. Že veš, kaj boš oblekla za ples?«. Z žarečimi očmi je čakala na moj odgovor. »Sploh ne vem, če bom prišla. Niti spremljevalca nimam.«. Takrat so se mi orosile oči. »Ah ne skrbi, nekoga ti bova že našli. Ali je problem Luka?« me je potiho vprašala. To je bila še vedno pereča tema. »Ja.« sem zaihtela. »Vendar on ni storil nič narobe, jaz sem tista, ki sem naju skregala!« Glavo sem zakopala med kolena. »Oh…« je zavzdihnila moja najboljša prijateljica. »Ali te moti, ker sem jaz njegova spremljevalka?« me je vprašala s strahom. »Ne, saj si te zasluži.« sem jokala še naprej. »Ampak, vedi, da mu je težko, komaj kaj se prikaže v mesto. Zares je žalosten.«. »Vsega sem kriva jaz!« sem skoraj zakričala. »Nisi. Kriv je Matevž, ki te je zapeljal.« je mirno rekla. Pokimala sem.

»Ampak moraš priti na ples! Vsi bodo tam! Saj ga vendarle organizira sam župan!« me je prepričevala. Morala sem ji popustiti. »Prav. Prišla bom.« sem obljubila. Lažje reči kot storiti. »Jej! Zdaj lahko začneva izbirati obleke!« je bila Andreja vesela. Zapletli sva se v pogovor o oblekah, nakitu, čevljih in ličilih. Dogovorili sva se, da bova jutri, medtem ko bo Neja iskala službo, šli malo po trgovinah in morda našli kaj lepega. Tega sem se iskreno veselila.

Andreja je rekla, da mora domov, pa tudi jaz bi se morala počasi odpraviti. Odšli sva vsaka svojo pot in spet sem ostala sama s svojimi mislimi in Admiralom. Kako se naj vedem do Luka na plesu? Ali ga naj sploh pozdravim? Joj, zakaj sem jaz tista, ki je morala razočarati najboljšega prijatelja?

Ko sem se vrnila domov, sem očistila Adija, ker je bil kot kakšen pujs. Odšla sem v sobo in prižgala prenosnik. Ko sem se prijavila v eno od socialnih omrežij, me je tam čakalo neprebrano sporočilo. Pisalo je:

Živjo Ana!
Oprosti, ker si na tako krut način izvedela, da imam punco. Saj bi ti tudi to nekega dne povedal, prisežem! Želel sem ti le povedati, da sva se z Anito razšla. Prevarala me je. Kako zlobno od nje. Ampak zdaj sva lahko skupaj midva! Ana, ljubim te in, če tudi ti ljubiš mene, mi prosim odgovori. Vendar, četudi tega ne boš storila, bom to razumel. Vendar bom ostal sam s strtim srcem. Prosim piši.
Z ljubeznijo, Matevž.

Šokirana sem prenosnik zaprla. Odločena sem, da ga bom pozabila. Kar mi je storil je nedopustno. Poskusila sem pozabiti, pa ni šlo. Še enkrat sem odprla laptop in njegovo sporočilo izbrisala. Kako mi lahko napiše kaj takega? Zaslišala sem trkanje na vratih.
»Vstopi.« Bila je Neja in kar prekipevala je od energije. »Kaj bo dobrega?« sem se ji nasmehnila. »Našla sem kar tri ponudbe za službo!« je bila vesela. »Ena je iz pekarne, druga iz modnega butika, tretja pa iz knjižnice! Ali ni to super?« se ji je smejalo. Bila sem vesela zanjo. »Kam greva torej jutri najprej?« sem jo veselo vprašala. Povedala sem ji tudi glede tega, da se srečam z Andrejo. Strinjala se je. Malo sva poklepetali, potem pa se ji je mudilo naprej. »Neja! Jutri ob štirih pa trening, prav?« sem ji še zaklicala in ona je strinjajoč zaklicala odločen ja.

Ob desetih sem jo že čakala na dvorišču. Oče je obljubil, da naju bo zapeljal do mesta in prav nama je bilo. »Sem že tukaj, sem že tukaj!« je veselo pritekla. Odpeljali smo se. Neja je odšla v pekarno na razgovor, jaz pa sem videla prihajajočo Andrejo. »Živjo!« sva se pozdravili in objeli. »Kam greva najprej? K Stelli, Top fashion ali v R&S?«. Izbrali sva Stello in na poti do tja klepetali. »Ko sem Luku povedala, da prideš na ples je bil zelo vesel.« mi je povedala. »Zdaj je vprašanje s kom naj pridem.« sem realno odgovorila. »Tudi to sem uredila.« mi je preprosto odvrnila. »Kaj si?« sem bila osupla. »Na ples boš šla z Janom. Viki je zbolela in oba nimata nič proti, Jan je celo rekel, da bo zdaj imel najlepšo soplesalko.« se mi je smejala. Še vedno sem začudeno gledala, ampak vedno bolj mi je vse skupaj postajalo všeč. »Prav, če ti tako rečeš.« sem se zasmejala.

Prišli sva v trgovino. Vzelo mi je sapo. Toliko oblek! »Vauuu.« je izustila Andreja. »Živjo punci, iščeta obleki za ples?« je do naju prišla Stella. »Aha.«. Še vedno sva bili popolnoma prevzeti. »Kakšne pa imata v mislih?« naju je spraševala. »Jaz bi imela nekaj v vinsko rdeči.« je hitro povedala prijateljica. »Pa ti Ana?«. »Nekaj v odtenku modre barve.« sem se zbrala. Odšla je po nekaj oblek in se kmalu vrnila. »Izvolita. Pojdita v garderobe in jih pomerita. V obleko, ki mi jo je prinesla sem se zaljubila. Bila je popolna! Kmalu sem se prikazala. »O moj bog, Ana! To je popolno!« je vzkliknila Stella.

ANINA OBLEKA:






Kmalu se je prikazala tudi Andreja. Tudi njena obleka je jemala dih. »Čudovita si!« sem jo pohvalila. »Punci, vidve bosta na plesu najlepši!« naju ni mogla pohvaliti oblikovalka. »Hvala ti, Stella. Zaradi tebe.« sva se ji zahvalili.

ANDREJINA OBLEKA:






Obleki sva še plačali in odšli poiskat čevlje. Te sva našli v Top fashion.

ANINI ČEVLJI:






ANDREJINI ČEVLJI:






Na blagajni mi je zazvonil telefon. Bila je Neja, ki je navdušena sporočila, da je dobila zaposlitev v knjižnici. To je pomenilo, da sem morala oditi in od Andreje sem se poslovila z obljubo, da se vidiva zvečer na plesu.
»In?« sem spraševala Nejo, ko sva čakali očeta. »Zaposlitev imam za mesec in pol, plačilo je dobro, zato bom lahko skrbela zase in za mojo kobilo.«. Bila je navdušena in kasneje sem izvedela, da v knjižnici že dela en luškan fant, za katerega sem vedela, da je Jan in grozilo je, da se bo Neja zaljubila vanj. Lepo jo je bilo spet videti nasmejano.
Težko sem prebila dan, vmes me je poklical tudi Jan, da sva se dogovorila kako in kaj. Bila sem živčna in nervozna. Nejin trening me je vsaj malo zamotil, da sem pozabila na trening. Ura je bila pet in počasi sem se začela urejati. Mama mi je obljubila, da mi bo napravila frizuro, to ji gre zelo dobro od rok. Čez pol ure je potrkala na vrata moje sobe, primerno oborožena s feni, navijalkami, sponkami in še čem. »In? Kdo je tvoj spremljevalec?«. Vedela je, da to ni Luka, saj sva še vedno sprta. »Jan.« sem odvrnila. »O, lepo. To je tisti iz knjižnice, kajne?«. Pokimala sem. Nato je v tišini nadaljevala z delom. »Tako, ljuba moja. Ti je všeč?«. Frizura je bila čudovita. »Hvala mama. Božanska je.«. »Me veseli.« se je bahala. Na obraz sem nanesla še ličila in si pripela uhane.













Kmalu sem sem se oblekla v mojo prečudovito obleko, ki mi je jemala dih. Jan je rekel, da me bo čakal pred dvorano. Bila sem pripravljena in oče me je že čakal. »Vau! Prelepa si ljubica!« mi je namenil komplement in odšla sva. Živčna sem izstopila iz avta in tam je že stal Jan, ki mi je ponudil roko. Oče mi je še zaklical naj uživam in sva šla.

*Upam da bodo slike delovale

Kaj se bo zgodilo na plesu? Ali bo Ana srečala Luka? Kako se bo vse razvilo?

V zameno za nadaljevanje, hitro nextajte

Vasa Vupcake 01 <3
27. julij 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani