Odprite vrata NOVEGA LETA
- z nasmehom na obrazu
- veselim korakom in
- srečo v srcu!

SREČNO 2017 : )







Hvala vsem ki berete moje zgodbice, brez vas ne bi bile takšne kot so. Hvala, ker mi z vsakim komentarčkom, nextom... dajate zagon da z veseljem napišem nov del! Hvala, ker lahko z vami delim vse to!

ps: se nadaljuje jutri ali v ponedeljek *
31. december 2016
Zdravo punce
Nives, Mirjana hvala za Next *
Summer night13 hvala nooo ni treba jokat : ) bojo tudi lepši deli
evo novi del...

____________________________________________________________________________
6.DEL

ELISA

Stopim iz te preklete sobe in se sesedem na tla ob steni. V srcu me je močno dušilo, bila sem čisto iz sebe. Zdravniki so jo poskušali oživljati, toda ni imela več moči. »Elisa, kako je Eva« zaslišim očetov glas. Pogled preusmerim v trde bele ploščice, ne upam ga pogledati v oči. »Zaspala je« zašepetam po tihem. »Kaj si rekla« reče presenečeno mama in se skloni k meni. Moj pogled privzdigne k svojemu. Njene oči so bile prazne, brez upanja. »Poškodbe so bile prehude« komaj spravim iz sebe. Mami po licih spolzijo solze »si govorila z njo?« »Ja, hotela me je še zadnjič videti. Povedala mi je da nas ima rada, da moremo držati skupaj….« »Rad bi jo videl. Mogoče pa je bil samo trenutek in bo zopet odprla oči in zadihala« me prekine oče. »Ne bo očka.« Končno ga pogledam v oči, občutek imam da se je tudi njima zrušil svet. »Žal mi je, Eva Candy je mrtva« reče zdravnik in vsakemu posebej stisne roko. »O moj bog, jaz sem kriv. Prosim Elisa odpusti mi« šepeta po tihem. »Nisi ti kriv. Zgodila se je nesreča« odvrnem in ga objamem. Očeta sem imela zelo rada čeprav tega nisem priznala. Ko se malo pomirimo in se mama in oče še zadnjič poslovita od Eve se odpeljemo proti hiši. »Nocoj bom ostal tukaj ob vama. Nočem da sta sami« komaj spravi reče oče, ko mama odklene stanovanje. Občutek imam da je kot duh. Brez besed prikimam. Stečem v svojo sobo, k sebi stisnem blazino. Solze bolečin mi spolzijo po licu. V roke vzamem sliko na kateri sva bili skupaj, nasmejani. S prsti spolzim po njenih dolgih laseh. Nikoli več se jih ne bom morala dotakniti, nikoli več ne bom videla njenega nasmeha in jo objeti. Naenkrat se spomnim, stopim v mamino sobo. »Poklicati morem Kevina, imaš Evin telefon?« »Ja, nekje v moji torbici je. Potrebujem mir« odvrne mama in globoko vdihne. »Eva mi je povedala da je bila sama kriva za nesrečo. Ni se morala več boriti« jo poskušam potolažiti. »Ah ljubica moja, edina si še ostala. Brez tebe bi umrla, prosim ne pusti me samo« kar naenkrat izbruhne. Stisnem jo k sebi »nikoli mami, Eva bo vedno z nama, v najinih srcih« odvrnem in globoko vdihnem. Bolečina je bila neznosna!

MAMI IN ATI






___________________________________________________________________________
KEVIN

Stopim v domačo hišo in jezno tresknem z vrati. Vsaki dan sem bil bolj razočaran nad sabo. Evi nisem povedal resnico čeprav si jo je zaslužila. »Kevin, si v redu« zaslišim tetin glas. Zastrmim se v njene rjave oči in se prisilno nasmehnem. »Seveda« prikimam. »Naredila sem nama večerjo. Boš jedel?« Prikimam »takoj bom, samo preoblečem se« odvrnem in odidem v svojo majhno sobo. Preden bo vanjo prvič stopila Eva jo morem prebarvati… pomislim. Ne vem zakaj mi je šlo tako težko z jezika da nisem kot ona. Nisem bogat. Z mojo teto Veroniko se komaj prebijava iz mesca v mesec. Poskušava imeti dovolj denarja za hrano in položnice čeprav nama zmeraj ne uspe. Večkrat sva raje lačnih ust kot karkoli dolžna državi. Nase navlečem trenerko in majico in odidem v kuhinjo. Požrem slino, kot vsi prostori v tej hiši je tudi ta potrebovala prenovo. Elementi so bili stari in vse je že plesnelo. Sedem za mizo in si vzamem za jesti špagete z omako. Teta je zelo dobro kuhala. »Si ji povedal resnico« spregovori. Zamišljeno jo pogledam »ne« zašepetam po tihem. »Nikamor se ti ne mudi, Eva bo sigurno razumela….« »Zasluži si veliko boljšega moškega kot sem jaz. Reven sem kot cerkvena miš« jo prekinem s solzami v očeh. Vem da sem teti zmeraj lahko povedal resnico. Zame je skrbela že od otroštva, ko je mama umrla v nesreči oče pa me je pustil tukaj in odšel. Bila je privlačna ženska saj je bila v mladosti fotomodel, nato pa se je zaposlila kot tajnica. Ker nisem dobil redne službe sva živela samo z njeno plačo. Nekaj evrov sem si prislužil v avtopralnici kjer sem pomagal čistiti avte. Toda me niso hoteli redno zaposliti. Najin pogovor zmoti zvonjenje mojega telefona, ki leži na mizi. Ošinem ga s pogledom, na srečo še Evi nisem pokazal zastarele Nokie 61111. »Eva« preberem na glas ime na ekranu. »Zdravo lepotička. Lepo da si se spomnila name« se javim. »Zdravo Kevin. Tukaj Elisa, Evina sestra« zaslišim glas na drugi strani. »Zdravo, je kaj narobe z Evo?« »Eva je umrla v prometni nesreči….« Od šoka mi telefon pade na tla.

TETA VERONIKA






se nadaljuje....
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
02. januar 2017
Neeeeeeeeeext. O bogi Kevin. Ampak mogoče bosta pol z Eliso skupi.
02. januar 2017
Next
02. januar 2017
omojbog. neeext!
03. januar 2017
Next grozn
04. januar 2017
Zdravo punce
hvala lepa za nexte in komentarčke : )
summer night13 hvalaa hmmm to pa še jaz ne vem : )
Mirjana, Nives hvala *
verica hvala obljubim da bojo tudi bolj veseli deli : )
evo novi del...

____________________________________________________________________________
7.DEL

KEVIN

Nisem moral verjeti njenim besedam, bile so hujše kot nočna mora. Telefon se razleti na dele. »Kevin si v redu« presenečeno vpraša teta in se dotakne moje roke. Solza mi zdrsne po licu »Eva je umrla v prometni nesreči« komaj spravim iz sebe. S pogledom ošinem telefon, sigurno ni več delal. »O moj bog« zašepeta in me stisne v objem. »Ne morem verjeti, jaz pa ji nisem povedal resnice« govorim zmedeno. »Ti je povedala kaj se je zgodilo…« »Ne, samo da je umrla« zašepetam. »Pokliči jo. Sigurno ti bo potem lažje. Njena sestra je tudi prizadeta, bili sta dvojčici« me miri. O Elisi nisem vedel ničesar drugega. Brez besed prikimam, dele telefon vzamem iz tla. »Ne vžge se« rečem, ko ga sestavim nazaj. »Tukaj imaš mojega. Veš Evino številko…« »Ja na pamet.« Bil sem ji hvaležen da mi poskuša pomagati. »Elisa oprosti ker sem prekinil. Telefon mi je od presenečenja padel na tla« ji rečem, ko na drugi strani slišim njen glas. »Je že v redu Kevin, tudi mi vsi smo v šoku.« »Je možnost da se še zadnjič poslovim od njej?« »V bolnišnici vprašaj zdravnika Browna« odvrne v solzah. »Hvala ti. Kdaj bo pogreb?« »Nič še nismo uredili, jutri bomo« zašepeta. »Žal mi je Elisa. Sploh ne vem kaj ti naj rečem.« »Je že v redu. Poklicala sem te takoj ko sem uspela. Eva te je imela zelo rada, bil si njena prva iskrena ljubezen.« Komaj požrem slino. In jaz cepec sem ji lagal. »Se slišiva« še slišim njen glas nato pa odloži. »Tako zelo hudo mi je. Nisem ji povedal resnice sedaj pa je več ni« ne morem verjeti. Teta mi obriše solze »vse bo v redu« reče in me stisne k sebi. Počutim se prazno. Odidem v sobo in se uležem na posteljo, k sebi stisnem odejo. Obljubim si da nikoli več ne bom lagal nobeni ženski!

KEVIN







____________________________________________________________________________
ELISA

Na moje presenečenje je Kevina Evina smrt zelo prizadela. Njegov glas je bil zlomljen. Čeprav še ga nikoli nisem videla v živo ampak samo na sliki sem si lahko predstavljala njegov žalosten obraz. Globoko vdihnem, odidem v Evino sobo. Začnem brskati po omari, iskala sem slike, spomin na njo. Njena oblačila so bila drugačna od mojih. V omari so ležale same lepe oblekice, legice, srajčke. Končno najdem debel album, zraven pa dnevnik na platnici je bil narisan konj. Ni bil zaklenjen. Odprem ga, zagledam se v Evino čudovito pisavo. Nikoli ni kracala kot jaz. Na glas začnem brati

EVIN DNEVNIK







Dragi dnevnik
Zgodilo se je čisto nepričakovano. Zaljubljena sem čeprav je to težko priznati sama sebi. Sigurno fanta kot je Kevin jaz ne bi zanimala! Spoznala sem ga v jahalni šoli. Tam je veliko fantov katerim se zdim privlačna ampak on je nekaj posebnega. Že na pogled deluje tako sproščen. Upam da se mu bom znala približati in narediti vtis nanj.

Nasmehnem se ko zagledam na naslednjem listu polno narisanih srčkov. Obrnem list hočem brati naprej ko v sobo stopi ati. Najina pogleda se ujameta. »Tako zelo mi je žal« zašepeta po tihem z solzami v očeh. Zaprem dnevnik »nič nismo morali storiti« odvrnem in globoko vdihnem. V prsih me je še vedno močno dušilo, kot da bi umrl del mene. »Jaz sem kriv Elisa, tega mi nikoli ne bosta oprostili. Hotela je priti k meni da bi se pogovorila. Tako zelo sebičen sem, pustil vas bi tukaj in odšel. Da bi se skril pred vami in potlačil sebe…« »O čem govoriš« ga prekinem. »Zdaj mi je še huje ker sem se odselil, ker sem pustil da me vidve z mamo sovražita« pojasni. »Nikoli te nisem sovražila. Samo prosim ne odidi. Ne sedaj, potrebujem te« govorim zmedeno. Stisne me sebi v objem »ne bom te zapustil Elisa. Samo nekaj mi povej…« »Kaj« vprašam. »Kdo je tisti moški kateri je všeč Amandi.« Ne morem si pomagati da se ne bi nasmehnila. Je bil ljubosumen na Chrisa?

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
05. januar 2017
u215817
u215817
Next zelo dobra zgodba! Zanima me kaj se pise v dnevniku
05. januar 2017
u198831
u198831
Neeeeeeeeeeeext!!
05. januar 2017
Neeeeeeext! Omg, kok popolno pišeš!!!
05. januar 2017
Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next nnext Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next nnext Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next Next
05. januar 2017
zabavno
neeeeext!
05. januar 2017
Zdravo punce
hvala lepa za nexte in komentarčke : ) ful sem bla presenečena nad njimi in vesela : )
Sedaj bom vpletla še Jasona : ) obljubim da bojo to edine tri osebe v katerih bom pisala ELISA, JASON, KEVIN!
LunjaHomer hvala za ful lep komentarček : ) bo še iz dnevnika tudi... : )
*die_alone* hvala*
verica1 hvala za fullll nextov : )***
Nives hehe nooo super da je : )
summer night13 hvala se bom potrudila da še ti bo naprej všeč : )

____________________________________________________________________________
8.DEL

ELISA

Naslednjo jutro

Čeprav vso noč nisem zatisnila oči sem se zjutraj počutila kar dobro. Ležim v postelji in čakam korake, ki so me vsako jutro prebudili. Ni jih bilo. Solze mi zdrsnejo po licih. Težko sem bom navadila na življenje brez njej toda nekako bom morala. Živeti dalje. Po jutranji kavi rečem »jaz grem v fitnes.« Mama mi nameni presenečen pogled »Elisa, stvari grem urediti za pogreb….« »Jaz ne morem zraven, saj bosta zmogla vidva« rečem in še proseče pogledam očeta. »Ja« prikima in me poboža po laseh. »Mami ti je ati povedal da ne bo odšel. Rad bi bil tukaj z nama.« Brez besed prikima »hvala Franko« zamrmra in si s prsti popravi prednje lase. V sobi poiščem oblačila za fitnes in lase spnem v čop. Kot vsako jutro stopim vanj in se preoblečem v garderobi. Odidem v prostor. Jason je že bil na svojem mestu in treniral na kolesu. Rahlo se mi nasmehne in pokima. Umaknem pogled in odidem proti blazini. Ni bila najboljša ideja toda z vso močjo začnem boksati vanjo. Nobeni del telesa me ne more boleti tako kot zlomljeno srce. Nekaj časa se ukvarjam s boksanjem nato pa se sesedem na tla, solze mi začnejo drseti po licu. »Elisa« zaslišim glas ob sebi, zastrmim se naravnost v Jasonove oči.







_____________________________________________________________________________
JASON

Nekaj časa sem opazoval Eliso med boksanjem v blazino. Opazim da jo vodi močna sila. Ko se je sesedla na tla in so ji začeli po obrazu polzeti solze sem dojel da se je zgodilo nekaj hudega. »Elisa« rečem in ji namenim čuten pogled. Pogleda me v oči in povesi pogled nazaj v modro blazino. »Si v redu« vprašam mirno in se usedem zraven njej. Ničesar ne reče. Nisem hotel siliti vanjo toda njeno ihtenje je bilo vse bolj glasno. Ne morem si pomagati, svojo roko sem položil na njeno in jo nežno pobožal. »Oprosti, ker sem te zmotila« reče in se prisili da me pogleda v oči. »Je že v redu. Nekaj hudega se je zgodilo, kajne?« Prikima »sestra je umrla v prometni nesreči« zašepeta po tihem. Požrem slino. Včeraj zvečer se je zgodilo nekaj groznega. Moj oče je zbil dekle, ki je pri rdeči luči prečkala cesto. Ker je bil pijan so ga pridržali čeprav mu krivde niso morali podtakniti. Vseeno je bila kriva ona. »Žal mi je« rečem in jo stisnem k sebi v objem, poljubim jo na čelo. Še bolj se privije k meni. »Pri rdeči luči je stekla čez cesto« poslušam le na pol njeno zgodbo. Solza mi zdrsne po licu. Mogoče sem res bil divjak, ki je rad menjal dekleta toda Elisa mi je že bila na prvi pogled všeč. Bila je drugačna kot druge, ni bila lahka. Ni se pustila kar tako zmesti. Čeprav sem se jo po eni strani izogibal saj je ne bi moral prizadeti sem jo po drugi strani osvajal. In sedaj ko je bila prizadeta se ji bom poskusil približati. Upam da mi bo zaupala!







se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik... : )
07. januar 2017
tole pa ne zgleda dober hah
neeext!
07. januar 2017
Neeeeeeeeeext
07. januar 2017
u215817
u215817
Next dajmo Jason!
07. januar 2017
Next
09. januar 2017
u198831
u198831
Neeeeeext
09. januar 2017
Zdravo punce
hvala lepa za komentarčke : )
Nives ne zgleda dober s nasmeškom : )
summer night13, verica, die_alone hvala ***
Lunja Homer hvala misliš da mu bo uspelo : )
evo novi del...

_____________________________________________________________________________
TRI DNI KASNEJE

ELISA

Ura je bila sedem zjutraj, k sebi stisnem blazino, nisem želela iz postelje. Danes bo najbolj boleč dan v mojem življenju, Evin pogreb. Nikoli nisem razmišljala da bo umrla tako mlada. Vedno sem si želela da bi bila botra mojim otrokom, moja poročna priča in bi se vedno razumeli. S pogledom zdrsnem po dnevniku, katerega nisem dala stran od sebe od trenutka ko sem ga našla. Nisem ga še prebrala toda vem da še bo tako zelo potrebovala njene spodbudne besede. Zaslišim korake, ki se vedno bolj približujejo moji sobi. »Elisa bediš« me iz razmišljanja zbudi atijev glas. Že tri dni se ni ganil iz najine hiše. Bil je ob nama, čeprav mami še zmeraj ni sprejela njegove bližine. »Ja, ne morem spati« odvrnem in prižgem lučko. »Tudi jaz ne, razmišljam o današnjem dnevu. Ne vem kako ga bomo preživeli ne da bi zopet čutili kako se nam podira svet« odvrne in sede zraven mene na posteljo. Stisnem se k njemu v objem »Eva bo zmeraj med nami. V naših srcih« zašepetam po tihem. Čez eno uro se osvežim pod tušem, umijem si lase in oblečem črne kavbojke in majčko. Ni se mi dalo ličiti, praktično mi je bilo vseeno kako zgledam pred drugimi. Kdor me ne bo danes razumel, nima kaj početi v mojem življenju. Skupaj odidem do vežice. Evo pripeljejo v majhni žari na kateri je bil naslikan križ. Presenečeno strmim vanjo, ne morem verjeti da je od njej ostal samo pepel. Globoko vdihnem, prepustim se solzam ki močijo moj obraz. Oče in mami me objameta nato pa skupaj poškropimo žaro. Veliko ljudi je prišlo se posloviti od njej. Na kratko sem se pogovarjala z njenimi sošolci in prijatelji. Skupaj smo zbujali spomine nanjo. Po glavi mi je plesalo na tisoče misli. Ravno, ko se pogovarjam z mojo prijateljico Katarino. Umaknem pogled, srečam se z njegovimi očmi. Čeprav še ga v živo nisem videla sem vedela da je Kevin. Rahlo pokima, opazim da v rokah drži majhen venec v obliki srčka in paket sveč. Obrne se proti žari nato pa še enkrat k meni po licu mu zdrsne solza.







____________________________________________________________________________
KEVIN

Na današnji dan nisem bil pripravljen. Priznam, nikoli ne bi bil. Z negotovostjo stopim v mrliško vežico, med neznane ljudi. Toda danes sem bil tukaj samo z enim namenom. Da se poslovim od Eve, punce ki mi je ogrela srce in me zmeraj osrečila. V mislih še zmeraj slišim njen glas, vidim njen smeh, na ustnicah čutim njene poljube. Takoj ko vstopim opazim njeno sestro. Bil sem presenečen nad njuno podobnostjo čeprav sem vedel da sta dvojčici. Kot da bi gledal Evo. Požrem slino, obrnem se k žari in na tla položim venček v obliki srčka in paket sveč. Teta Veronika je iz kupljenih belih belih Marjetk naredila čudovit venček. Tako sva prihranila nekaj denarja. S pogledom preletim prostor, njena starša sem poznal le iz slik toda sem ju takoj prepoznal. »Moje sožalje« rečem njenemu očetu in mu podam roko. »Hvala Kevin« odvrne in me na moje presenečenje objame. »Žal mi je« rečem še Amandi, ki sedi na stolu in strmi v prazno. »Hvala Kevin. Žal mi je da se spoznamo ravno v takšnih okoliščinah« kar naenkrat začne govoriti kot da bi se prebudila iz sna. »Tudi meni, Eva je bila čudovito dekle« odvrnem z solzami v očeh. »Hvala ker si jo zmeraj razveselil« doda Franko in me rahlo udari po rami. »Odšel bom, pridem na pogreb« se hočem posloviti od nju. »Prav« prikimata in pomigata z glavo. Odidem iz vežice ko za sabo zaslišim glas za sabo. »Kevin prosim počakaj.« Obrnem se, pred sabo zagledam Eliso. Ker se je pogovarjala s prijateljico je nisem hotel motiti. Ko sva si bila še bližje sem imel še bolj občutek kot da je Eva. Njene oči so bile enake rjave, bila je suha kot ona, lasje so bili svetlo rjavi. Toda njen obraz je bil isti. »Moje sožalje Elisa« ji podam roko. »Hvala Kevin enako« odvrne, po licih so ji spolzele solze. Najraje bi stopil k njej in jo objel. Vedel sem da svoje bolečine ne morem primerjati z njeno. Najin pogovor zmoti glas. »Elisa« dotakne se njene rame in jo obrne k sebi. Stisne jo v objem. »Hvala Jason ker si tukaj« reče. »Adijo, se vidiva potem« rečem. »Hvala Kevin, ja se vidiva« odvrne in pritisne fantu poljub na lice.







se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnnej, kritik...
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
Neeeeeeext, mislm, d bo s Kevinom skupi. Sam tut z Jasonom je lahko... ok ne bom neki preveč ugibala, ker zmeri zgrešim kot zmeri je ta Next popoln. Res super pišeš
09. januar 2017
u215817
u215817
Next
10. januar 2017
okej ful sem firbčna s kom se bo zapletla hahah
neeeeeeext"
10. januar 2017
u220176
u220176
Next
10. januar 2017
Zdravo punce
hvala za komentarčke in nexte : )
Mirjana Mutvar, LunjaHomer, MasterQueen hvala za nexte : )
summer night,Nives hvala za komentarčka * priznam da še sama ne vem s kom haha : ) mam še eno idejo pol pa bom vidla : )
evo novi del...

____________________________________________________________________________
10.DEL

ELISA

Bila sem presenečena nad Kevinom, v živo je bil veliko bolj simpatičen kot na sliki. Ja, Eva je imela občutek za moške. In na daleč se je opazilo da ni izbrala napačnega. Čeprav sem se stiskala v Jasonov objem sem strmela za njim, ko se je izgubljal v daljavi. »Si v redu« me iz razmišljanja zbudi Jasonov glas. »Ja« prikimam in se mu prisilno nasmehnem. »Vse bo v redu« zašepeta po tihem in me nežno poljubi. S Jasonom nama je uspelo v teh dneh zgraditi lep odnos. Čeprav je deloval kot frajer sem takoj opazila da je čustven. Pomagal mi je čez začetno krizo. Njegovi objemi in poljubi ki so bili čisto ne vsiljivi so mi prijali. Skupaj stopiva v prostor, poškropi žaro, staršema poda roko potem pa odideva sedeti na klopco pred vežico. Nekaj sekund strmim v njegove oči, nisem vedela o čem se naj pogovarjam z njim. »Tisti fant s katerim si se pogovarjala…« »Eva je hodila z njim« ga prekinem in se zagledam v skodelico s čajem. »Sigurno mu je hudo« reče in globoko vdihne. »Zelo, celo jokal je« zašepetam po tihem. Najraje bi šla v tem trenutku iskati tistega ki je zbil Evo. Upam, da ko bo v meni prepoznal njo. »Sta bila dolgo skupaj?« »Šest mesecev, spoznala sta se pa že dva meseca prej.« Stisne me k sebi v objem in poljubi na čelo. Zopet začutim neznosno bolečino, solze mi zdrsnejo po licih.

___________________________________________________________________________
JASON

Elisin jok me je neznosno prizadel. Najraje bi ji povedal resnico. Da je moj oče kriv za Evino nesrečo toda sem se zadnjo sekundo zadržal. Stiskal sem jo v objem brez besed in strmel v daljavo. Naenkrat k nama pride dekle. Najina pogleda se srečata, prepoznam jo na videz. Živela je v isti ulici kot jaz. Torbica, ki jo je držala v roki ji je padla na tla. Elisa se zdrzne. »Katarina si v redu« vpraša. »Ja, prišla sem ti povedati da sem govorila s tvojimi starši in sedaj odhajam. Pridem na pogreb« komaj spravi iz sebe in še zmeraj strmi vame. Požrem slino, ko pobira torbico. Ne vem zakaj me njene svetlo zelene oči prebadajo. Občutek imam da nekaj ve!

KATARINA







____________________________________________________________________________
KEVIN

Stopim v hodnik hiše. Počutim se popolno ne močno. Že misel na to da bom čez nekaj ur Evo pospremil na zadnji poti me je uničevala. Ozrem se po prostoru, še vedno me je bolelo da ji nisem povedal resnico. »Kevin« zaslišim tetin glas. »Nisem več zdržal tam potem bom šel na pogreb« ji razložim. Brez besed prikima »skuhala sem čaj, Chris je tukaj« reče medtem ko sezuvam teniske. Nasmehnem se, bil sem vesel da je prišel. Z njim sem se res dobro razumel, bil je najin sosed. Včasih nama je pomagal popraviti kakšno stvar ki je sam nisem točno znal. Chris se je po smrti tetinega moža zapletel z njo. Toda nista ostala skupaj, saj je teta živela preveč v preteklosti. Še vedno zaljubljena v Leona. Vem da je Chris v službi spoznal Evino mamo v katero se je zaljubil. Takoj me objame in potreplja po rami. »Hvala ker si tukaj« rečem in se usedem za mizo. Opazim da je že tukaj nekaj časa saj je imel skoraj prazno skodelico. »Saj pa veš da mi ni vseeno zate. Sploh sedaj ne ko si izgubil punco.« Globoko vdihnem »ne vem kak bom vse to dal prebolel.« »Mlad si, voljo imaš« me spodbuja. »Besen sem nase ker ji nisem povedal resnico. Čeprav sem poskušal. Toda njeni poljubi, objemi me so zmeraj premamili. Vem da me Eva ne bi sprejela kot reveža.« »Kevin nehaj si očitati« se v pogovor vmeša teta in mi ponudi skodelico čaja. »Niti to ji nisem povedal da nisem plačeval članarine za jahanje. Ti si mi uredil da sem lahko jahal zastonj« dodam. »Vem da imaš rad konje. Rad ti pomagam« odvrne in s pogledom zdrsne po Veroniki. »In kaj boš storil sedaj? Še zmeraj osvajal Amando?« Zastrmi se skozi okno »ne bom silil vanjo. Naj se odloči sama. Čeprav vem da ima njen bivši mož več možnosti. Ne sovraži ga, v njenih očeh preberem ljubezen do njega« odvrne s bolečino v srcu. Ja, tudi njegovega življenjska zgodba ni bila lepa.

CHRIS







se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
11. januar 2017
u213121
u213121
Next! Nova bralka. Kok huda zgodbica!!! Ful mi je všeč! Next!
11. januar 2017
neeext!
11. januar 2017
Neeeeeeeeeext!!!
12. januar 2017
u220176
u220176
Neextt
12. januar 2017
Next
12. januar 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani