Jssss <33
02. april 2016
Jss jss <3 nextt
02. april 2016
Jsss
02. april 2016
Jss
02. april 2016
Sori neki je zastekal
02. april 2016
u208800
u208800
Jsstttt!!!!!
02. april 2016
jssssss<333
02. april 2016
Jsss
02. april 2016
JSSSS TUUT
02. april 2016
u13123
u13123
Everybody!
02. april 2016
sm se včeraj spravla mal spomin osvežit tko da se bom počas pripravla da začnem pisat, sam že doug nisem tko da upam da še znam fajn pisat in vas ne bom razočarala ;3
03. april 2016
Itak sa se zmeri znas <3
04. april 2016
hvala za zaupanje <3

SPISALA SEM ŽE POL NEEXT-A KAJ PA TO A?
Love you all <3
04. april 2016
Ooo upam da bo danes objaulen) <3
04. april 2016
Next
23. april 2016
upam da bo kdaj neeeext
24. april 2016
u208800
u208800
Ja!!! Plis Next!!
24. april 2016
Nextttiii pliss
25. april 2016
neeeeeeeeeeext!!
25. april 2016
u143259
u143259
Neeeext+nova bralka
Ful fajn
Plis a loh Next
09. maj 2016
Neeext ful hudo
15. maj 2016
Next
18. maj 2016
Next
21. maj 2016
Hiii sociopaths! Končno sem spisala Next – nazadnje sm ga 23 januarja – groza >< marsikaj se je pri meni spremenilo od takrat … med drugim bo jutri nova sprememba – z atijem grema po muco :3 po več letih nestrpnega čakanja pa vseh prošenj, da mi jo dovoli sm končno dočakala ta dan :3 ima katera kako unikatno lepo ime za muco; ati bi meu fantka ampak če nebo druge bo punčka tko da pište imena za oba spola če mate kake ideje :3
________________________________________________________________________________





Chapter 94 l Is she alive? l Sociopath l Niall Horan ff
* Ira Zara Worthy *
Vstala sem se in odšla iz sobe. ''Ira?'' sem zaslišala glas, ki ni pripadal Jeremy-ju, niti Niall-u. Obrnila sem se in se zagledala v osebo, ki sem jo pogrešala. ''Harry?'' sem bila presenečena.
Nisem mogla verjeti svojemu pogledu. ''Pozdravljena Ira'' je lepo rekel in preplavil me je nekakšen topel val. Nisem vedela kaj naj naredim. Nisem vedela niti kaj si naj mislim. V očeh so se mi začele nabirati solze in po hitrem postopku sem se začela ''sesuvati''. Ko je to opazil je prišel do mene ter me objel. Objem sem mu vrnila in glasno začela jokati. Vedno bolj in bolj so solze drle iz mene in močneje sem ga objela. Stiskala sem ga k sebi saj nisem mogla verjeti, da je to on. Nazadnje sme ga videla pri njih preden sem padla v komo. Tega je že več kot mesec dni. Z vsako mislijo se mi je stanje občutno spreminjalo in jok je bil še hujši čeprav si nisem mislila, da je to možno. ''Ira prenehaj.'' je zaskrbljeno rekel. Vendar namesto tega sem jaz še bolj začela jokati.

''Kje so ostali?'' sem se zasilno umirila čez nekaj časa. Pogledal me je in takoj sem iz pogleda razbrala, da ne ve če bi mi povedal. Kaj to pomeni? Da so ali niso v mestu? Verjetno v vsakem primeru nebi normalno sprejela odgovora in tega se je tudi zavedal. Razumno sem pokimala in še vedno strmela v tla. Čutila sem solze v očeh. Ta bolečina … ko bi vsaj bila fizična. Se udariš, nekaj časa jokaš, potem pa v večini primerov nikoli več. Pri tej fizični … ni tako. Oh.
''Kateri odgovor si bolj želiš slišati? Kateri bi bil zate bolje?'' je vprašal. ''Nevem.'' sem tiho odgovorila. ''Čeprav si želim tistega, ki bi razkril, da ste tukaj vsi.'' sem priznala. Pokimal je. ''Želja je uresničena.'' se je bežno nasmehnil. Solzna sem se tudi sama nasmehnila in po glavi mi je letelo tisoč misli. ''Tudi Niall?'' sem vprašala in čutila nove solze.
''Ja.'' sem slišala iz njegovih ust. Ušla mi je solza in nasmeh se mi je povečal. ''Povej mi nekaj.'' sem rekla. ''Iskreno.'' sem zahtevala in ga ob tem na hitro ošinila.
''Mu je sploh mar zame?'' sem vprašala in pogled strogo usmerjala v tla, da nisem videla odziva. Vsaj te dodatne muke si lahko prihranim, da ne vidim ne željene reakcije na to vprašanje.
''Je.''.
Čutila sem olajšanje.

Pogovarjala sma se o nekaterih temah nato pa se je poslovil in odšel. Kmalu zatem je prišel Jeremy. ''Živijo lepotička.'' se je oglasil, ko je prišel v dnevno. Sedela sem na sedežni in imele roke sklenjene na kolenih ter čez mizo strmela v ugasnjen televizor. ''Tukaj so. Vsi.'' sem rekla mrtvo. ''To je super novica. Zakaj se ne veseliš?'' je bil pozitiven. Ostala sem tiho.
''Saj sem se.'' sem končno odgovorila in ga pogledala. ''Potem pa sem se spomnila, da bodo šli še naprej in da majo še dober mesec turneje. In ponovno bom sama.'' sem dejala in preusmerila pogled v tla. Težko mi je bilo gledati v oči. Iz oči se da marsikaj razbrati in jaz na tako močen stik nisem pripravljena.
''Ni res. Neboš sama. Imaš mene.'' je nekoliko užaljen rekel in me pobožal po hrbtu. Čeprav se obnaša tako ljubeznivo je med nama samo prijateljstvo in tega se tudi zaveda. Zanj sem kot majhna sestrica.
''Mimogrede, kdaj se boma vrnila domov?'' je vprašal. ''Domov?'' sem vprašljivo ponovila. ''Ja, domov.'' je potrdil. Posmehljivo sem se sama sebi nasmehnila, ''Saj nimam več doma, vseeno mi je.''. ''Res je, da te je mami nagnala ampak ponudil sem ti streho nad glavo, pri meni lahko živiš, to sem ti že povedal.'' je na nek način ponovno dal ponudbo. ''Saj praktično ni nobenega problema če sma še tukaj, edino šola … jaz nimam opravičenega izostanka, pa tudi veliko sem že manjkal, ne morem si privoščiti še več dodatnih ur.''. Pokimala sem. ''Oni ne bodo več dolgo tukaj, z njimi se vidim in ko bodo odšli od tukaj lahko grema tudi midva.''. Sedaj je še on pokimal in se vstal. ''Grem pod tuš, med tekanjem sem naletel na skupino najinih sovrstnikov, ki so igrali badminton. Po nesreči sem bil tarča žoge in sedaj bi radi, da večer preživim z njimi, da s emi odkupijo. Bi šla poleg?'' me je povabil. ''Ne, hvala. Utrujena sem, rada bi šla še samo spat. Ti pa uživaj.'' sem se nasmehnila in ga objela. Zatem sma odšla vsak v svojo smer.
Ko sem prišla v sobo sem se najprej vsedla, nato pa še vlega v posteljo. Obrnila sem se na bok in zaprla oči. Počasi sem zaspala.

''Ira.'' je rekla. Takoj sem prepoznala njej glas. ''Alexis?'' sem se hitro dvignila v popolno črnino. Še vedno sem bila v postelji, vendar .. nisem bila v enaki sobi kot prej. Bila sem v tisti črnini kot že enkrat prej.
Postopoma je postajalo svetejše in soba je bila bela. Moteče bela, svetloba je kar sekala v oči.
Ampak videla sem jo. Strmela je vame. Lase je še vedno imela dolge in črne in lepo skodrane.
Nasmehnila sem se, ''Vidim, da tam kjer si, imaš čas tudi za frizuro.''. ''Ja, še vedno si rada skodram lase.'' se je tudi ona nasmehnila.
Pogledala je stran in ko se je obrnila je imela razmazan makeup zaradi joka. ''Lahko bi ti lagala tako kot oni.'' je začela. ''No, pravzaprav oni ne vedo, da lažejo, da ne govorijo resnice …''. Zbudila je veliko preveč pozornosti v meni. ''Kakšno laganje?'' sem se čudila. Nisem se trudila razmislit kaj bi lahko bila laž. Glavo bi mi razneslo od vseh možnosti.
''Ira, sploh nisem mrtva.'' je rekla.
''Zahtevaj, da me poiščejo .. prosim.'' je dejala.
Ker sem bila v nekakšnem šoku zaradi tega kar je rekla sploh nisem takoj začutila tega – gorim. Cela sem v ognju. ''Živa sem Ira! Reči jim, da me naj začnejo iskat! Živa sem!'' je kričala nato pa sem se tudi sama v kriku zbudila.
________________________________________________________________________________
Upam, da je vredu in da vas zanima nadaljevanje ;3
Love you all <3
04. junij 2016
ofak Meli*-*
popoun Next waaaaw
neeeexti čimprej ko bo možno super je!
NEEEXT
04. junij 2016
OMG yass!
Next
04. junij 2016
Omggg koncnoo *__*
Nexttt popoun jeee
04. junij 2016
u208800
u208800
Next
04. junij 2016
omfggg neext je prsu koncn!!!
ful popouno piss
neeeext cim prej
05. junij 2016
res je živa!!
in ira bo res to zahtevala

neexxtt!!
05. junij 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani