zbudil me je pridušen hehet. počasi sem odprla oči. še vedno sva bila z rokom objeta. okoli postelje so stale punce in imele odprte ure. "tanya!" so vzkliknile in me objele, ko se je rok umaknil.
"morala bi se videti." mi je rekla rubby in mi pokazala sliko. "kako sta luštna!"
rebeka je bila oblečena v uniformo krilcev. ko je ana videla, da jo gledam se je zasmejala "ni noč čarovnic."
"spoštovane dame in podcenjeni gospodje!" je naznanila rebeka in se dvignila "zdaj je uradno! gingin položaj je moj!"
"kako se počutiš?" me je s hripavim glasom vprašala filipa
"v redu." sem rekla "koliko časa si pa nadirala zdravnika?"
"pet minut!" je zavpila patric "vav! njen osebni rekord! sem štopala! izboljšala ga je za štiri minute!"
"dovolj poljubčkov!" je zavpil štefan in zaloputnil vrata za sabo. očitno so ga starejše ženske lovile, saj je bil ves zapehan "tanya!" je zavpil in me objel "če ne bi bil tako vesel, da si živa bi te dal čez kolen'!"
"kako je layla?" sem ga vprašala
"živa." je rekel "jutri bo poroka!"
"dan, ko je layla naredila največjo napako v življenju." je rekla ana
"je nyra v kristalu?" sem vprašala
"ja." je rekel rok
"kdaj si pa ti že bil tukaj?" ga je s pogledom premeril štefan "in kje imaš srajco?"
"nisem mogel spat" je rekel "pa sem šel malo na nočni let."
"ja, po njeni sobi?" je rekel moj brat
"ne... pa daj štefka, ne težit!" mu je rekel in mi pomežiknil
"uboga layla" je rekla rubby "saj lahko še vedno reče ne, ampak smo se takooooo potrudile... ne veš še. vse je že pripravljeno!"
"vaša pijača o prečudovita!" se je primajal simon. ko me je zagledal mu je padel pladenj iz roke "TANYA!" že spet sem se objemala.
"bi šla malo na zrak?" me je vprašal rok. pokimala sem. z njim bi šla kamor koli. KAJ SE JE DOGAJALO Z MANO?!
16. april 2014
"lep dan je." mi je rekel rok in sedel na mah pred jezerom
usedla sem se zraven. "hvala." sem rekla in pogledala jezero "rešil si me."
"nisva to že premlela?" me je vprašal in me pogledal
"vseeno." sem se zasmejala
"tanya... veš...." je začel in me gledal globoko v oči "jaz..." sklanjal se je k meni. me bo poljubil?
"ROKI!" se je zaslišalo od zadaj in obrnila sva se. bila je laura. laura dust-nekdanja največja frajerka v domu. v enem tednu je zamenjala tudi pa pet fantov. bila je rokova punca. nisem vedela, da sta še vedno skupaj. "roki!" je rekla in se mu vrgla za vrat, zaradi česar se je skremžil. še vedno ga je bolel hrbet "a si v redu?"
"ne!" je rekel in jo stresel s hrbta
"kaj pa ti tukaj?" me je grdo pogledala "spokaj!"
ob taki opazki bi si včasih vrgla čez obraz kapuco ali vrat prekrila z ovratnikom, ampak sem ostala zravnana "živjo"
"roki, kaj dela tukaj ona?!" ga je vprašala in ga zgrabila za vrat, a se ji je izvil "saj si že pomiril obleko za ples. kajne?"
skupaj sta. sem si zaključila in vstala. "hvala za sprehod." sem mu rekla in šla.
bilo je prelepo, da bi bilo lahko resnično.
17. april 2014
"krasno je!" sem rekla, ko mi je patric pokazala dvorano za ples. bila je okrašena v srebrni in temno modri. s stropa je visela disko krogla in ob straneh so stali zvočniki. bil je tudi oder.
"tanya, ljubica." mi je rekla rubby "takoj pridi z mano, da pomeriš obleko za danes zvečer! odkar je sabine dobila vlogo glavne pevke nimam skoraj niti minute!"
"prav." sem rekla in pogledala simona, ki je okoli rubby skakljal, kot kakšen sestradan kužek
šla sem za rubby v njeno delavnico. bila je zelo razmetana, kar je bilo potrdilo, tega kar je ru povedala. moja obleka je bila še krasnejša, kot prva. imel je še več zvezd in ovratnik je bil obrobljen z tankim srebrnim trakom.
"rebeka!" je skozi okno zavpila rubby in zbudila Rebeko, ki je dremala na oblaku
"javljam se na dolžnost!" je kot iz topa istrelila
"pridi pomirit obleko!" ji je zavpila rubby
"bom šla kar v uniformi!" ji je zavpila nazaj "tanya, super izgledaš!"
"ne pa ne!" se ji je uprla tubby in jo potegnila v sobo "kaj, če te vidi La Champo? metal me bo v isti koš s tabo in barbari!"
"a ni NAŠ oboževalec?" je vprašala rebeka, naš je še posebej poudarila.
"kje imaš potem takem uniformo?!" jo je prestregla ru
"sabine bo uradna pevka?" sem nejeverno vprašala, ko sem na španski steni videla prilepljene slike
"a ni to krasno?" je zavpila patric skozi okno in že je ni bilo več. zunaj je skakljala po trampolinu "kuuuuuuuuuuuuuuuuuuul!"
rubby mi je vzela obleko in zaključila "upam, da ji to ne bo uničilo možganskih priprav na ples."
18. april 2014
"ja"
"ja"
"lahko poljubite nevesto" je zaključila candys.
stala sem na štefanovi strani in pogledala punce, ki so stale na laylini strani. rubby in filipa sta si izmenjali robčke, ana in rebeka sta pogledali stran in patric...no ja, patric, kot patric. tudi meni je šlo na jok.
zunaj je bilo vse polno novinarjev med njimi tudi Boštjan. na koncu preproge se je layla obrnila in vrgla šopek.
"beda!" je zaključila rebeka, ki je letela nad gručo. v naročje ji je padel šopek. "fuj!" je zavpila in ga spustila.
"MOJ JE!" je zavpila ru in se živalsko vrgla za njim. pomežiknila je v simonovi smeri in ta se je izprsil, ampak se je takoj spet zgrudil, ko je videl, da za njim stoji Boštjan.
"net." se je oglasilo za mano
"kaj hočeš, petunija?" sem pogledala svojo mamo, s štefanom sva ju klicala po imenih, češ, starši imajo radi svoje otroke
"bi govorila s štefanom, da bi zdaj, ko je princ nama z očijem..."
"z veseljem." sem sladko rekla "a net je MRTVA!"
nejeverno je mežikala, ko sem šla k puncam. vse je bilo krasno. usedle smo se v limuzino, za katere ključ se je rebeka skoraj stepla s šoferjem.
"krasne ste ptičice" je rekla filipa in pobožala kanarčka, ki ji je sedel na rami
"še bolj bi bile, če ne bi kakale po mojih oblekah" je rekla rubby in si popravila obleko
"ne zameri jim. niso same krive, če imajo kratek prebavni trakt" je rekla filipa in odprla okno, da so ptičke poletele ven.
"kul!" je zavpila patric "jaz bi tudi imela prebavni trakt, da bi vsake pet minut..."
ana ji je z roko zakrila usta "smo razumele!"
21. april 2014
"ne bosta vrjeli!" je navdušeno rekla rubby in se vsedla k nama z rebeko na kavč. nisva imeli spremljevalca in sva zato med pleson sedeli na njem in pili koktaile. "sem gledala sabine pa je mimo prišel la champo in je rekel, da obleka skoraj zasenči glas in sem rekla, da je ročno delo in mi je dal svojo vizitko, da ga naj pokličem, če bi rada bila dizajnerka!"
"super!" sem rekla
zraven so prišle še druge. "ne boste verjele!" so vzkliknile vse tri
začela je ana "šef kuhinje v palači je od nas odkupil letno zalogo jabolk! končno bomo lahko prenovili skedenj!"
"mene so pa povabili na safari v amakonijo!" to je deževni gozd, je nadaljevala filipa "preučevat dinozavre!"
"mene je pa alex pozdravil." je rekla patric
"kako to misliš?" sem jo čudno pogledala
"ja tako. sem sedela za točilnim pultom in je prišel k meni in mi je rekel, tako, bolj počasi 'haj...'"
"in kaj si ti naredila?" je vprašala rebeka in vrgla prazen kozarec v enega svojih podrejenih
"ja kaj? rekla sem HAJ in šla!"
"patric, on te je osvajal!" ji je rekla ru
"vam smem ukrasti princeso?" je do nas stopil rok i mi podal roko
vstala sem in šla z njim na plesišče. pesem je bila umirjena. roke sem mu previdno dala za vrat, on pa me je objel okoli pasu. "sem mislila, da imaš spremljevalko." sem rekla
"lauro? a se hecaš? z njo nisem že saj 10 let, ona pa še kar misli, da sem njena last." mi je rekel "in veš, kaj je naredila, ko je prišla v ordinacijo, ko me je sestra obvezovala? letela je bruhat."
nehote sem se zasmejala "če te ne bi bolelo bi se ti verjetno zdelo smešno."
"tanya?" z roko mi je dvignil brado, da sva se gledala v oči "verjameš v ljubezen na prvi pogled?"
ni mi dal možnosti odgovora. poljubil me je. poljub je bil tako nežen, mehek, topel-popolen. z roko sem mu šla skozi lase, on pa me je še bolj stisnil k sebi. za hip je prenehal in svoje čelo potisnil ob moje "rad te imam." mi je zašepetal "od kar si se prvič zaletela vame."
"ne spominjaj me." sem mu zašepetala nazaj in svoje ustnice spet združila z njegovimi. nič ne bi imela proti, če bi se to vleklo v nedogled.
22. april 2014
zmotila naju je moja ura. nastavila sem si jo za polnoč, ko moram narediti ognjemet. "ognjemet bo." sem mu rekla. "se vidiva." šla sem mimo odra in pomahala sabine
"vsi ven!" je naznanila "ognjemet bo!" ko sem prišla na stolp so bile tam že vse punce.
"končno!" je vzkliknila rebeka "kje si hodila?"
naredila sem ognjemet in s puncami smo se usedle na rob stolpa
"a ste videle?" je presenečeno rekla ana "rebeka sedi na tleh."
"kaj bomo pa zdaj?" je zamišljeno rekla ta
"nyra v kristalu, layla poročena..." je na prste štela rubby "jaz tako rečeno že dizajnerka..."
"ne bojte se mali zajčki, nič ni." je filipa spet mirila svoje živali.
"glejte!" je zavpila patric "ognjemet!"
"patric... bo vedno patric." je rekla ana
"veste, kaj?" prijele smo se za roke "nevem, kaj bo, ampak sem pa prepričana, da nam ne bo dolgčas. nam že ne."
23. april 2014
KAJ SE JE ZGODILO Z NAMI?
JAZ sem pri dvajsetih sedla na prestol in zavladala skylandu
kadar si je rok uzel dopust je naslednji dan prišel v prazno hišo, saj jih je njegova namestnica REBEKA prenamučila
ANINA kmetija je zaslužila dovolj, da so popolnoma obnovili skedenje, a ko je ana marku želela kupiti traktor ni dovoljil.
FILIPA je šla na safari in domov prišla z jajcem dinozavra iz katerega se je kmalu izlegel dinozaverček
RUBBY je postala ena najbolj uspešnih disajnark v skylandu, za njo pa je vedno skakljal njen zvesti kuža SIMON.
in PATRIC? a ji je kadarkoli kdaj manjkalo?
23. april 2014
SKYLAND II.
27. april 2014
vampirji! napadli so nas. s ano, Rebeko, rubby, filipo in patric smo bile potisnjene v kot. imele smo elemente, ki so umirali in niso bili uporabni. zvezde, luna in sonce niso mogli na nebo. vsi, ki so nam kaj pomenili so umrli.
vampirji so se nam čedalje bolj približevali in si oblizovali podočnike s katerih je kapljala kri. med nas in vampirje je skočila postava in nas zakrila z črnimi gorečimi angelskimi krili. "moje so!" je zavpila in se obrnila proti nam. bil je rok, ampak ne tak kakršnega poznam. bil je črnolas, rdečih oči in navadno bronasta koža je bila skoraj siva. močno me je zgrabil in potegnil k sebi, upirala sem se, ampak zaman! "saj ta."
"TANYA!"
nagnil je glavo, da bi zagrizel v moj gol vrat
"TANYA!" nekaj me je streslo. zbudila sem se vsa prepotena in zadihana. "sanjala si" mi je rekel rok in me poljubil na prepoteno čelo.
objela sem ga. hotela sem se prepričati, če se mi je res samo sanjalo. "rok... sanje so bile...."
"samo sanje." je ponovil in se igral z mojimi lasmi "samo sanje..."
"sem te zbudila?"
"pa kaj!" nežno me je poljubil. objela sem ga še močneje. pobožala njegov hrbet na katerem so bili še vedno sledovi biča, verjetno bodo vedno tem. prenehal je in čelo naslonil ob moje "eno zjutraj je" spet sva zlila ustnice skupaj "in vse najboljše"
27. april 2014
"a lahko pogledam?" sem že stotič vprašala ano, ki mi je močno tiščala roke na oči
"ja" končno jih je odmaknila in pred mano je stala pet nadstropna torta. z roko mi je dvignila čeljust, ki se mi je očitno povesila "tvoja najljubša"
"vse najboljše" se je oglasilo za mano. filipa je v rokah držala vijolično škatlo z naluknjanim pokrovom
pogledala sem kaj je in bila je sova. bela snežna sova. "oooo!" sem se raznežila in ji s pestjo šla po trebuščku, da mi je sedla nanjo "kako je luštna!"
"ja, sem jo naučila, da ti prinese, kar želiš. lahko ti pomaga v knjižnici." mi je rekla in jo pobožala.
"srček, daj sovo dol." mi je rekla rubby in mi v roke potisnila lepo zavito škatlo okrašeno z dragimi kamenčki. "da ti ne uniči mojega darila."
sovico sem postavila na drog, ki mi ga je dala filipa in odprla rubbyino darilo. bila je krasna obleka narejena iz svile. odtenki so se prelivali od rdeče do temno modre in vsak odtenek se je končal za zlatim trakom.
"ru... krasna je!" sem rekla in objela prijateljice. "hvala. najboljše prijateljice ste"
nekaj je potolklo po mojem oknu. obrnile smo se in rebeka je s strehe visela na glavi. "tanya!" je zavpila. šla sem na balkon in na nebu je bila mavrica. ampak ne ravna. bila je krivuljasta in če si pogledal od daleč je pisalo 'vse najboljše tanya!'
"vav!" sem rekla "zakon!"
"vem" je rekla rebeka "veš, kako sem se namučila! mavrica je manj ubogljiva, kot Filipini krvoločni zajci!"
"vabila!" je zavpila patric in priskakljala v sobo. na rami je imela poštarsko torbo iz katere so štrleli listki. "danes zvečer! v veliki dvorani! zabava! vabljene vse!"
02. maj 2014
"hočeva, da to slišite prve." je rekla layla, ko smo prišle na zabavo. dvorana je bila nabito polna in iz zvočnikov je donela glasba. na sebi sem imela rubbyino obleko.
"poročila se bosta!" je zavpila patric in zadovoljno vase zbasala mafin
"sva že!" ji je rekel štefan in jo potisnil k tlom, da ni mogla skakljati "ne morem te resno jemati, če skačeš"
"tanya bo teta" je rekla layla
"res?!" objela sem jo "krasno!"
"a si ti cisto prepričan?" je rebeka resno vprašala štefan in se na glavo obrnjena spuščala, da sta si gledala v oči "to je dolga doba. pa planice, pa zbujanje sredi noči..."
"njega nič ne zbudi!" je rekla rubby in se zasmejala
"čestitam stari!" je iz gneče prišel rok in mu dal roko "samo, da te ne bom videl na stražnem stolpu s kengurujčkom čez uniformo"
"pa kaj je z vami?" je vzkliknil štefan
"bi me slavljenka počastila s plesom?" mi je rok ponudil roko in šla sem z njim naravnost pod disko kroglo. "lepa si"
"hvala. obleko mi je naredila ru." sem mu povedla in se privila k njemu. glasba je bila počasna, valček. "nisem našla nobene ogrlice, ki bi šla zrven"
"bo šla tale?" me je prašal in iz žepa potegnil škatlico za nakit. odprla sem jo in v njej videla majhno zlato srce v katerega sredini je bil moj znak. "medaljon je." je rekel in mi pokazal, kako se odpre. na eni strani je bila slika mene s puncami na drugi pa jaz in on. "smem?" meje vprašal in obrnila sem se, da mi jo je zapel
"hvala" sem rekla in stopila na prste, da bi ga poljubila.
"roki!" je nekdo vzkliknil za nama. ni bil nihče drug kot 'dstarca'-laura.
rok me je v trenutku izpustil in jo poljubil.
02. maj 2014
"žigolo in cipa!" je vzdihnila rebeka, ko se je spustila nazaj k nam za mizo "kaj je lahko še lepšega?"
"dva žigola in dve cipi" se je zasmejala ana "tanya pomiri se!"
"saj sem čisto mirna!" sem rekla in na dušek izpila koktail.
"ti pa res"
"jaz se ne bi obremenjevala" je rekla rubby "naj se gre solit!"
"jaz se rada solim" je rekla patric "mislim, če s tem misliš, da se grem kopat v morje..."
"pomiri se!" je ponovila ana
"saj sem!" sem rekla in vase zlila še nekaj alkoholnega
"mislim, da bo dovolj" je rekla filipa in mi vzela naslednji kozarec "dihaj"
"saj DIHAM!" sem rekla in si roke zakopala v lase
"pa ve veste kakšne rožice imam za podrejene?" je vzkliknila rebeka in prazen kozarec vrgla na glavo podrejenega "misli, žigolo si vzame dopust pa jih jaz prevzamem samo za en dan in kaj najdem drugi dan? prazno stavbo! in zakaj?!"
"bom ugibala" je rekla patric "prejšnji dan si v vse pošiljala strele"
"ne! ker so vsi v bolnici na oddelku za prenategnjene mišice!"
"ojoj!" sem rekla in se potrudila dvigniti na njeno višino. princesa candys mi je za rojstni dan znak obrobila z zlato in zdaj sem uradno princesa. lahko letim, ampak mi ne gre najbolje.
"malo pa malo, pa boš prišla na višino metra" mi je rekla rebeka in se dvigovala in spuščala
"važička!" je rekla filipa
"žigolo gre proti nam!" je naznanila ru "naredimo ga ljubosumnega?"
"ne." sem rekla in filipi izmaknila kozarec, ki mi ga je vzela
"tanya..." je začel rok, ko je prišel do naše mize "ni to kar misliš, da je..."
"kaj?" sem ga zaničljivo pogledala "to, da ti tvoj položaj ni dovolj in si hotel ŠE višje? to, da si me zavajal, da bi bil znan kot moj fant?!"
"poslušaj me!" je zavpil in me zgrabil za podlakt "laura me je..."
takrat je prišla zraven in spet jo je poljubil
"videla sem dovolj" sem rekla in se obrnila stran.
spet me je zgrabil za roko "poslušaj me!" je ponovil
z vrata sem si strgala ogrlico in jo vrgla vanj "PUSTI ME!"
"ne, dokler me ne poslušaš!" mi je rekel in me prijel še močneje
"nakladaj njej" sem rekla in se spet poskusila iztrgati iz prijema "mene pa pusti!" z drugo roko sem ga klofutnila po licu z vso silo, ki sem jo premogla, da me je za trenutek izpustil. izkoristila sem trenutek in stekla stran.
11. maj 2014
stekla sem v stari stolp, na vrhu katerega je bila knjižnica. do nje so vodile zavite stopnice. nekje na sredini je bilo okno. ko sem bila pri njem je skozenj poletel rok in me ujel med roke, ki jih je potisnil ob zid. bila sem ujeta "poslušaj"
"pusti me!" sem se uprla, a brez uspeha. "priznajva si. še vedno jo ljubiš in to spoštujem..."
z roko mi je zaprl usta, ampak mi je pot zaprl s komolcem in ni bilo možnosti za pobeg "to ni res. nikoli ni bilo" je rekel "ona... ima tako moč, če te prime počneš to, kar si zamisli. nikoli te ne bi namerno prizadel."
"res ne?" roko je spustil. za trenutek sem mu že verjela "obljubiš?"
"pri svojem življenju" je rekel in prislonil čelo ob moje, kot je imel navado "ti si mi vse."
"rok!" je za nama prisopihal štefan "vampirji udirajo! nekdo ali nekaj ji je odpečatilo!"
"vampirji!?" je razjarjeno zavpil rok in z neverjetno hitrostjo planil k njemu. zgrabil ga je za vrat in potisnil ob zid, da se je moj brat začel dušiti. v obraz je bil že čisto rdeč "lahko si stokrat princ, lahko si stokrat vodja straže, ampak za norca me pa ne boš imel!"
"pusti ga!" sem zavpila in ga poskusila odtrgati od mojega brata "ubil ga boš!"
še vedno ga je držal in v očeh se je jasno videl bes. z roko me je odrinil, da sem poletela na drugo stran stopnišča, če ne bi z zračno silo zavrla bi se verjetno ubila. "ne bodi pošast!" sem zavpila.
ob teh besedah ga je spustil in se nejeverno umaknil. pohitela sem k štefanu, ki je hlastal za zrakom "stari..." je rekel, ko je prišel do sape "ti nisi normalen"
"mislil sem...." je rok iskal besede "da me zafrkavaš..."
"z 'vampirji udirajo'?" sem ga pogledala. štefanu sem pomagala na noge "greva dol, da se norec ne znese še nad kom"
11. maj 2014
"punce!" v našo sobo je vsa zadihana prišla layla "candys... vas želi... videti!"
"zdaj?" je vprašala rebeka in se za trenutek obrnila k njej, da jo je ana udarila s blazino in jo zbila na tla "av!"
"zdaj." je rekla layla

"minilo je 1000 let odkar je disk potopil aqario." nam je razlagala candys "spet se bo dvignila iznad morskih globin. če vam uspe v jedro usmiriti vse šest elementov bodo aqarisi postali enakovredni nam."
"a še niso?" je vprašala ana
"boste same ugotovile." je rekla
"koliko časa imamo?" sem vprašala
"teden." je rekla
"gremo!" je zavpila rebeka in se pognala v zrak "jaz vozim!"
"ni šans!" je vzkliknila rubby "ti nas boš še ubila!"
"ne morete z avtom." je rekla candys in rebeko potisnila spet na tla
"hvala bogu!" je rekla filipa "ne zameri."
"s čim pa?" je vprašala rubby "upam, da rebeka ne zna voziti tega."
"z ladjo." je rekla candys
"ha!" je zavpila rebeka "samo še dva tedna imam do ispita!"
"jej!" je zavpila patric "spet bo imela psihjatrinja delo z inštruktorjem!"
"kdaj odrinemo?" je vprašala filipa
"jutri zjutraj."
15. maj 2014
strmela sem v valove in se naslanjaja na ograjo čolna. štefan se je boril proti vampirjem, jaz pa sem bila... na morju.
"ja, vem." je zraven mene prišla rebeka "ni pošteno! zakaj vozi ANA!?"
"kaj?" sem jo presenečeno pogledala "enkrat, pa lahko tudi ona."
"ja, ampak, če bi vozila jaz bi bile že tam!"
"KOPNO!" je zavpila patric, ki je bila pri ani v kabini.
pred nami se je odprla aqaria. ni bil ravno otok, ampak mesto, na nekakšnih lesenih kolih, da je izgledalo, kot, da plava na vodi
"vav!" je vzkliknila rubby "IDEJA!" vse smo jo pogledale "imam idejo za novo kolekcijo!"
"pa kaj!" je zaničljivo prhnila ana in nas zasidrala ob pomol
stopile smo nanj. po ulicah se je sprehajalo nekaj aqarisov. eden se nam je približal. na vratu je imel odprto školjko z biserom.
"u!" je zavpila patric "bom jaz prevzela sporazumevanje. ŽIVJO!" pomahala je "ME SMO PRIŠLE" pokazala je proti nam in hodila na mestu in se vstavila ter pokazala na tla "SEM"
"patric." sem rekla "aqaris je, ne vesoljec."
"saj mi gre." je rekla "JEDRO KJE?" skomignila je z rameni.
aqaris je vprašljivo nagnil glavo
"ne razume." je rekla "tanya, daj mi slovar."
"a bi ona rada v jedro aqarije?" nas je vprašal
"govorijo tako kot mi." je rekla ana in privezala ladico.
19. maj 2014
"v redu aqaris neumni!" je rekla rebeka in grozeče letela proti njemu "če mi ne poveš kar nas zanima ali pa iz tebe naredim ribje palčke!"
"NE VEM!" je zavpil "in imam ime!"
"ki je?" je prekinila ana, ki je sedela na stebričku za privezovanje ladij.
"coulen." je rekel in se umaknil rebeki, da je poletela v morje.
"nam boš pomagal v jedro?" sem ga vprašala
"zakaj bi kdo..." ni uspel dokončati
iz vode se je zaslišal ušesa parajoč krik "TI!" rebeka se je pognala iz vode in iz hrbta so ji štrlela vilinja krila "KAJ SI MI NAREDIL!?"
z ano in rubby smo jo prijele, da ga ne bi ubila. ko sem se dotaknila njene kože, ki je bila še vedno mokra, se mi je zabliskalo pred očmi in znašla sem se na tleh. ko sem se pogledala sem visdela ribji rep in metuljeva krila vijoličaste barve. "kaj...?" sem presenečeno dahnila in poletela v zrak. s krili mi je že še nekako šlo, a brez njih je bilo kot včasih.
"ja... naša voda je... posebna." je zajecljal colen "no, saj za ostale, za nas je voda, kot voda..."
"ampak zakaj tanya?" je vprašala filipa
"princesa je mešanica vsega." je rekla rubby in si v zvezek kreacij risala nekaj. z močjo naju je posušila in spet sva bili normalni
27. maj 2014
"kam?" je ana vpraša in se grozeče sklanjala nad colenom "imaš točno dvainsedemdeset sekund, da mi zrecitiraš pot!" colena je zavila v alge, da nas ne bi ušel. pripeljal nas je do nekakšnega trga, naprejpa ni točno vedel
"tanya!" je zavpila rebeka, ko je mimo priplaval aqaris in jo poškropil. vsi aqarisi imajo ob dotiku z vodo ribje repe.
"oprosti." sem rekla in spet naredila vodoodporni ščit.
"a boš kaj zinil?" je spet zavpila ana. nalogo je vzela preresno
"ljubica, če je le mogoče ga ne ubij." je rekla rubby in nekaj risala v tisto svojo skicirko
"kaj pa če ne bo?" je vprašala patric
"ga pa bo." je rekla filipa in božala delfinčka
colen je strmel v ano "kaj?" ga je vprašala
"lepe oči imaš." ji je rekel
"hvala dragec." je rekla ru
"do sem je šlo, a naprej pa ne gre?"
ani sem položila roko na ramo, nakar je presenečeno odskočila. res je bila napeta "mogoče bo prišel še prav."
29. maj 2014
next! carsk pišeš
29. maj 2014
"to je jedro?" sem nejeverno pogledala nekakšen pokrov kanalizacije
"jasno, da ne." je rekel colen in se zasmejal "jedro je pod vodo."
"kako bomo pa elemente in nas spravile dol?" je naglas razmišljala ana in s peto brcnila v colena na katerem je sedela "tiho ti."
"tanya bi lahko prišla do dol" je rekla rebeka, ki je sedela na oblaku in z dežjem zalila vsakega aqarisa, ki je prišel mimo, da je dobil rep
"me pa...?" je vprašala rubby
"saj se pred ponovnim potopom dvigne ven." je rekel colen
"pa končno ena pametna od tebe!" je naznanila ana
"torej še pet dni moramo tičati tu?" sem vprašala
"kül!" je zavpila patric in skočila v vodo in pri tem pristala na aqarisu, ki je plaval mimo
filipa se je zasmejala "če nas prej ne naženejo."
01. junij 2014
ko sem prišla v kabino, kjer je imela ana visečo mrežo je ana ležala na tleh in na steno je imela naslonjeno eno nogo in v roki oranžen lak za nohte. ko me je zagledala je z njim potegnila čez vse prate brez, da bi se dotaknila drugih nohtov "hoj!" me je presenečeno pozdravila in se nerodno pobrala
"hoj."
kaj delaš?" sem jo vprašala in se usedla na stol poleg krmila. po ladji smo napele viseče mreže, da bomo na njih spale dokler ne bomo šle nazaj.
"ru me je prosila, da pogledam, če je še uporaben."
"aha." sem rekla "si se počesala?"
"ne" je iztrelila "jaz se ne češem"
nekaj sem zavohala. potegnila sem jo k sebi in povohala "a si nadišavljena z mojim prfumom?"
"ne. tsk je moj telesni vonj."
zavila sem z očmi "jasno. a že spustimo colena? me smo glasovale, tvoj glas potrebujemo."
"ne." je rekla "kaj če ga bomo še potrebovale."
namuznila sem se "že vidim kaj se dogaja.."
"kaj?" se je na okno od zunaj namalala rebeka
"nič" je rekla ana in zagrnila rolete.
02. junij 2014
Previdno sem se ozirala po prostoru. Okrog mene je bila sama belina in mislila sem, da sem spet pri svetinjah. Pred mano se je iz nič pojavil rok. Za njim se je pojavila punca. Imela je črne lase, rdeče oči in črna zmajska krila. Roka je zgrabila za vrat in ga ugriznila naravnost v znak. Pred mojimi očmi je dobil črne lase, rdeče oči in črna goreča krila. Bila sta vampirja. "Ne!" Sem zavpila in stekla k njemu.
Hinavsko se mi je zarežal in pokazli podočniki. Zgrabil je vampirko in jo poljubil. Obstala sem z odprtimi usti.
Obrnila sta se k meni in si obliznila podočnike. Bilo mi je jasno, kaj imata v mislih. "Rok, ne!"
Planila sta nadme. Med tem, ko sem se ritenjsko umikala sem se spotaknila in zadela s hrbtom v steno-potisnjena sem bila v kot. Vampirja sta stala že čisto zraven mene.
"Rok, ne! Jaz sem!"
Pokleknil je ob meni in me pogledal v oči. Namesto modrih je imel rdeče, a vseeno lepe. "Vem, kdo si. Posladek!" Močno me je zgrabil in hlastnil po mojem vratu.
"NEE!" Zbudila sem se vsa zadihana.
"Pššt." Zraven mene je stala ana. "Sanjala si." Ponudila mi je kozarec vode. "Zaspi nazaj."
Sprejela sem kozarec in ga na dušek izpraznila. "Hvala. Sem te zbudila?"
"Ne." Pogledat sem šla, kako je s colenom."
15. julij 2014
NEXT!
fuuuuuul dobr pišeš
26. avgust 2014
Neeewxxxttt
10. avgust 2015
actimel
actimel
Next
21. avgust 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani