Približal se mi je zahodni bojevnik. Stopil je do mene, me gledal z ognjenimi očmi. In... Nič. Pritisk se mi je vedno bolj višal, začutila sem kepo v grlu, ki me je stiskala, da nisem mogla dihati. Zdaj, zdaj me bo zapičil. Zdaj, zdaj bo pomeni! Vzel je meč, ga dvignil visoko v zrak, vendar naredil ni nič. Pogledal me je in je hotel nekaj reči, vendar ga je izza hrbta ubil Sebastian. ''Seb! Kaj si naredil?'' Sebastian me je pogledal, kot bi padla z Lune. ''Si zmežana?'' Pogledla sem v tla. ''Kaj je s tabo? Charles je rekel da si šla med ljudi. Si se tam čisto sfižila?'' Z roko me je pobožal bo obrazu. Trepetala sem, vso me je zeblo. ''Katara?'' Sebastian me je pogledal v oči. ''Hej, pomagaj na levi!'' je Sebastianu zaklical Peter in ga poklical v boj, saj so zahodniki napadali močneje kot kadarkoli prej. ''Počakaj!'' je zaklical nazaj. Potem me je pograbil, in nesel v svojo hišo. ''Tu bodi! In ne hodi iz hiše, dokler se ne vrnem... Če se bom...'' je potem smrnil. ''Ne! Seveda se boš vrnil!'' sem dahnila, kolikor moči sem še imela. ''Obljubiš?'' ''Obljubim!'' Nato me je poljubil na čelo in izrekel urok 'varne hiše'.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nato sem zaspala. Imela sem čudne sanje. Kako je tisti zahodni bojevnik, ki je hotel govoriti zmenoj ubil Sebastiana in kako je potem špricala kri, pokazal se je Zahodnik in ugriznil mrtvega Sebastiana v vrat... Bojevnik je stopil do mene in rekel: ''Katara, odslej boš v vladovini Zahodnega..'' In sem padla v nezavest. Zbudial sem se na zahodnem delu, kjer so imeli obred. V obredu so na količke zapikali nas, severnike in plesali. Nato sem bila na vrsti jaz, Zahodnik me je prijel in....
---------------------------------------------------------------------------------------------------
''NEEE!!'' sem zakričala. Vsa potna sem se prebudila na Sebastianovi postelji. Z roko sem se prijela za glavo. ''Gotovo imam mrzlico..'' sem zajamrala. Potem sem odšla na stranišče. V ogledalu se mi je pokazala črna sled. Kaj je to? Obrnila sem se in za sabo nisem videla ničesar. Packa se je spremenila v črke. Na ogledalu je pisalo: ''Sebastiani morte perire Imperii occidentis quod sit spiritus. illud commisisse sibi ... Tu ad salutem ...'' ''KAJ PA TO POMENI?'' sem kriknila. Mislim da je nekaj latinskega. Razpoznala sem besedi 'Sebastiani' in 'spiritus'. Usedla sem se na banjo, da nebi padla od omotičnosti. Prijela sem Sebastianovo jakno in ušla iz hiše, pri tem nisem pomislila, da sem sedaj v nevarnosti. Letela sem v knižnjico in nisem nič razmišljala. Na vsak način sem želela izvedeti, kaj pomenijo te črke !

~ par nextov
12. november 2013
NEXXT HITR !!!!
12. november 2013
nexti <3
12. november 2013
neeext
12. november 2013
nexz
12. november 2013
zz8
12. november 2013
u71250
u71250
next
12. november 2013
u154690
u154690
Next
16. november 2013
next
23. november 2013
next
15. december 2013
next prosimmm
23. december 2013
Prebirala sem knjige, iskala povsod bo knjižnici. Knjižnica je bila mokra, vlažna, plesnjiva, razpadajoča in stara - nič kaj prijetna. A pritisk me je silil da nadaljujem z iskanjem latinskih slovarjev, v katerih bi lahko našla kaj pomenijo besede, ki so se mi prikazale. ''Ahh!'' nekaj vlažnega me je oplazilo po hrbtu. Obrnila sem se. Nič. Prav, sama sem. Lahko nadaljujem. ''Katara........ Lorem ipsum dolor sit solvi .. Ab occasu veniens ad vos .. Lapis, qui ad sanctum!'' Nekdo mi je šepetal. Tik za menoj. Spet - latinščina. Sedaj sem obžalovala, da sem tolikokrat špricala pouk. Takrat se mi je predmet Latinščina zdel brezvezen, sedaj pa bi mi znanje še tako prišlo prav! ''Katara! Hitro! Do Svetega Kamna moramo priti!'' Obrnila sem se in pred mano sta stala Peter in Erica. Peter je na ramenih nesel okrvavljenega Sebastiana. ''Ni časa za pojasnjevanje! Hitro!'' Erica me je povlekla za roko.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tekli smo po vlažnem gozdu. Bil je kot začaran. ''Koliko je do Sv. Gore?'' sem vprašala Petra med tekom. ''Štiri ure za navadnega smrtnika. Za nas torej četrt ure, če bomo pohiteli.'' Saj sem že omenila, da smo potomci vamprejev podedovali lastnosti, kajne? Zgrudila sem se na tla. ''Katara.. Nadaljevati moramo! Pridi!'' je histerično in panično zakričala Erica. Revica je bila čisto obupana - nisem razumela. ''Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zakaj moramo pridi do Svetega Kamna?'' sem vprašala Petra. ''Ni čas..'' je želel odgovoriti, a sem ga prekinila. ''Resno! Imam pravico vedeti!'' Peter je nekaj časa strmel v tla, potem pa je spregovoril: ''Saj veš.. Da obstaja legenda. Na Sveti Gori - če pridemo nanjo ob pravem trenutku - se prikaže vhod v trezor v katerem naj bi bil Sveti Kamen. Ta Kamen prinaša mir in obudi mrtve. Če se ne dokopljemo do njega bo Severni Klan pogubljen. Severnik, John in ostali komaj zadržujejo Zahodnike. Vse več jih je! Zato nas je Severnik poslal na to nalogo. Imamo časa do somraka, torej do devetih da se vrnemo. Če bomo prepozni..'' Peter je pogledal v tla. Erica je pogledala položaj Sonca in s tem ugotovila, da je ura približno šest. ''Pot je strma, zato bomo potrebovali veliko časa.'' sem ugotovila. ''Da, vendar z omedlelim in ranjenim Sebastianom bomo težko in počasi napredovali.'' Peter je bil zaskrbljen. ''Čakajta. Pri sebi hranim obesek, ki mi ga je podarila praprababica. V njem je tekočina iz Svetga Kamna, ki lahko oživi oz pozdravi enega polvampirja. Preden je umrla, mi je svetovala naj jo pametno uporabim.. Vendar jo bom žrtvovala za Sebastiana!'' Odprla je obesek in tekočino zlila Sebastianu v usta. Začel je pokašljevati, vendar nas je vse pogledal in dejal: ''Hvala.'' Nasmehnili smo se. Resen pa je bil Peter. ''Dobro.. sedaj ko smo vsi pri sebi moramo res nadaljevati pot! Dokler Sonce ne zaide!'' In spet smo se podali v kot blisk hiter tek.

SLEDI: Katara, Sebastian, Peter in Erica skozi gozd pridejo do Sv Gore. Pot ne bo lahka. ---> 5 NEXTOV DA NADALJUJEM.
28. december 2013
u152390
u152390
next
28. december 2013
nexttt
a severniku je ime charles
28. december 2013
Ja.

---> 3nexte še rabim
28. december 2013
next
28. december 2013
next
28. december 2013
neeeeext + nova bralka :3
28. december 2013
next + nova bralka
28. december 2013
Tekli smo preko dreves s katerih je kapljala voda. Erica se je ustavila. ''Nekdo nam sledi.'' je dahnila. Peter je želel nekaj reči - najbrž to, da moramo pohiteti kakor mu je bilo v navado - vendar je v bližini počila veja. Zastal mi je dih. Čakali smo, kaj se bo prikazalo izza dreves. Nekaj je skočilo. Vse okoli nas se je premikalo. Bilo je tako skrivnostno, da sem si celo želela da se bitje pokaže. Vendar se ni.... Naposled pa.. Drevo na katerega sem bila naslonjena se je premaknilo. Svoje veje je pretegnilo, kot bi se pravkar zbudilo. ''Kaj je to?'' sem zašepetala Sebastianu, ki bi se na to logijo moral spoznati. ''To je 'lignum personalis' kar pomeni 'poosebljeno drevo'. Ponavadi taka drevesa niso nevarna. Razen če kdo moti njihov mirni duh.. ''



Drevo se je obrnilo proti nam. Očitno nas je zagledalo. Svoje težke lesene oči je s težavo uprl v Petra. ''Venimus in pace. Volumus ut in monte sancto. Nolumus Buriti spiritus.'' je ta zašepetal drevesu. ''Kaj si rekel?'' je zašepetala Petra. Drevo si je ogledovalo vsakega izmed nas. Peter je razložil, da je drevesu povedal, da prihajamo v miru in da nočemo buriti duhov, ki bi Sveti Gozd ogrožalo. Povedal je tudi, da želimo priti do Svete Gore. ''Hic non turpis. hoc est, terra sancta est. Id lamia, et homo prohibetur. et iam non sum, ne qua stella silva ambulabat. sed tamen cave - silva plena periculis, ac montium. Te nec te tantum sacrumque capere.'' je drevo počasi izgovarjalo. ''Peter?'' sem se obrnila k njemu, saj je on edini znal latinsko. ''Rekel je, da je to sveta zemlja po kateri mi naj nebi smeli hoditi, vendar nam tega ne bo preprečil. svetoval nam je, da se moramo paziti, saj sta Sv Gozd in Sv Gora polna nevarnosti..'' ko je končal je pogledal k drevesu. Želel ga je nekaj vprašati, a to se je že obrnilo stran. ''Pomagati si bomo morali sami.'' Nadaljevali smo pot. Prispeli smo do gozdne potke, ki se je zvijala daleč proti megli, ki je zakrivala pogled. Spet je nekaj zašušljalo. Tokrat se je pojavil jelen, a ne navaden. Jelen je imel štiri rogove, ki so se zvijali v nekakšno obliko. Oči so mu bile čisto bele in nenavadno je prhal. ''Uročen je.'' je ugotovil Sebastian. ''Vendar od koga? Vampirji sicer znamo čarati, vendar nismo posebno dobri pri tem.. Znamo nekaj malega urokov..'' sem naglas razmišljala. ''Čarovniki so udrli na naše ozemlje. Z njimi se ni dobro pogajati. Odvisno katero magijo uporabljajo seveda.'' je povedal Peter. ''Da, če so oblečeni v črno in imajo resne poteze obraza gotovo uporabljajo Črno Magijo, to pomeni da niso kaj prida prijazni. Če jih srečamo tu kje, nam nebi prizanesli. Če pa srečamo bele čarovnike ki uporabljajo Svetlo Magijo, bi se z njimi že dalo kako pogoditi. A vendar čarovniki Črne Magije lahko zvarijo kakršen koli napoj, ki bi zakril njihov videz. Morda so pravkar tukaj in nas opazujejo..'' je govoril naprej Sebastian. ''Nehaj vendar!'' sem ga upozorila, ko sem opazila, da se Erica malce trese od strahu. ''Dobro morda sem pretiraval.'' je hitro priznal.

------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zagledali smo potoček. Bil je svetel in lep. ''Bi bilo mogoče da bi tu prebivali vilini?'' sem osupla. Potoček in pobrežje je bilo tako magično, tako se je lesketalo.. ''Da, gotovo. Vendar naši predniki vampriji in vilini se niso dobro razumeli. Vampirji so vilinom pobijali družine.. Bral sem knjigo o legendah.'' pove Peter. Šli smo naprej in prišli do konca gozda. ''To je bilo pa lahko, nič posebnega ni bilo tam notri. Le kaj je drevo mislilo da je polno nevarnosti v gozdu..'' komaj je Peter to povedal, že nas je začelo nekaj loviti. Kot bi nas lovili nevidni psi ali nekaj podobnega.. Skočili smo na prvo skalo, ki je začenjala Sv Goro, in 'tisto' nas je nehalo loviti. ''Nič posebnega.'' je vseeno tiho rekel Peter. Ni pa dojel, da se je 'tisto posebno' kakor bi imenoval on, šele z vstopom na Sv Goro začelo.

~SLEDI: Povzpnejo se na Sv Goro, kjer jih najde velika nevihta. Ura se bliža deveti in kmalu bo konec Prestopnega dneva (29.2). Se bodo pravočasno vrnili na Severni Klan?
~5 NEXTOV
29. december 2013
next
29. december 2013
next
29. december 2013
next
29. december 2013
next
29. december 2013


29. december 2013
o šit napačen form oprostite
29. december 2013
next
29. december 2013
neeeext +nova bralka
29. december 2013
Peter je iz nahrbtnika vzel vodo. ''Kako sem utrujen in žejen...'' je zajavkal. In tudi meni se je začelo smotiti. ''Bruhala bom!'' je zaječala Erica in se obrnila stran. ''Kaj se dogajaa?'' sem z zadnjimi močmi izdavila. ''To je strupen zrak, ki omejuje Sv Goro, da škodljivci nebi zahajali nanjo.. Par kilometrov nas bo še spremljal, potem bo bolje..'' je razložil Sebastian, ki je tudi dobival zelen obraz. ''Toda kako bomo lahko prečkali to mejo?'' Zamislila sem se. ''Tecimo.. Čim prej, tem bolje. Nemorem več zdržati tukaj.. ugh!'' je bruhnila Erica in vsi smo se strinjali. Stekli smo preko nekaj skal, potem pa nismo mogli več naprej. ''Nemoremo teči, če nam je slabo. Morali bi si odpočiti.'' Peter nas je pogledal upanja polno, da bomo predlog sprejeli. ''Ne,'' sem rekla, ''potem nas bi zrak izničil. Moramo najti kotiček, kjer ni tega strupenega zraka.'' ''Ja, toda kje bi bil?'' Peter ni bil prepričan, da je moj predlog dober. Pokazala sem na jamo, ki se je skrivala v skalni razpoki. ''V jamah je zrak slabši, morda do tam strup ni prišel.'' zatrdim. Moje in Sebastianove oči so se spogledale. Imel je rdeče oči. To ne bo dobro. Naj povem tudi to, da imamo polvampirji obdobja, ko se čisto spremenimo v vampirje. In očitno.. Sebastian je izginil kot kafra. ''Peter? Erica?'' Očitno sta tudi onadva opazila kako je Seb izginil. Razgledali smo se po Gori. Nikjer ga ni bilo in zrak nas je začel dušiti. Začelo se mi je megliti pred očmi.. ''Mhm ja eve ammm.. nej..'' sem momljala dokler se nisem onesvestila zaradi zraka.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~pol ure kasneje~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Prebudila sem se na enakem mestu, le da se mi je zdelo da je zrak čistejši. Vstala sem in videla Erico kako se smehlja. ''Sebastian je odšel po proti-strup. Ko smo prišli do Gore je opazil, da ga je med potjo izgubil. Tako nas je pošprical z njim in strup nam nemore do živega.'' je razložila. ''Dobro'' sem dahnila. ''Nadaljujmo pot takoj!'' je Peter odločil. ''Sonce bo kmalu zašlo.'' Spomnila sem se,da moramo najti Sv Kamen. V veliki skalni razpoki se je nekaj bleščalo. ''Vidim ga! Vidim Kamen!'' sem zakričala. Ostali so se zazrli v smer v katero sem kazala. Sebastian in Peter sta začela plezati, da bi prišla do razpoke. ''Previdno!'' je rekla Erica, ki se je bala za svojega dvojčka Petra. ''Saj znam plezati..'' je ta rekel, a isti trenutek mu je spodrsnilo. Erica je kriknila. ''Je že v redu.'' Peter se je pobral. Medtem pa je Sebastian dobil Kamen. ''BRAVO!'' sem kriknila. Potem se je skupaj z Petrom spustil dol. ''Sedaj pa samo še domov. Morali bomo tudi skozi gozd. Še enkrat.'' sem ugotovila in zavzdihnila, saj sem bila izredno utrujena. ''Ni treba.'' je mirno rekel Sebastian. Od prijatelja čarodeja sem se naučil urok, ki nas lahko teleportira. Nevem če deluje, toda lahko poskusimo in če se posreči se bomo pojavili pri meji Severnega Klana.'' doda. ''In če se ne posreči?'' je vrtala Erica. Sebastian je stisnil ustnice in iskal odgovor, a je rekel: ''Primite me za roko in močno se držite. Filiis quoque Aquilonis solet evenire!!''
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

In res! Stali smo pri meji. ''Sedaj pa moramo k Severniku - Charlesu.'' je rekel Peter in nas povabil, da ga poiščemo. O napadu ni bilo ne duha ne sluha. Klan je bil tih, drevesa so bila požgana in nikjer žive duše. ''Kam so šli vsi?'' sem vprašala. Večerilo se je. Sebastian je v roki držal Kamen. ''Charles!'' je pozdravila Erica, ko ga je zagledala. A Severnik se ni razveselil - bil je žalosten. ''Dobili smo Kamen!'' ga je Erica skušala razveseliti. ''Ekipa.. Dobro ste se izkazali.. Toda Zahodniki so pobili pol Klana. Nemorem se veseliti. Mir lahko postavimo, tudi nekaj mrtvih lahko ubudimo vendar škoda je katastrofalna.'' je Charles naposled pojanil. Ja, tudi sama sem to opazila. Naš klan je bil čisto drugačen. Pritekla sta John in mala Daisy. Objela sem brata in sestrico, ki je bila čisto objokana. ''Kje so ostali?''' sem vprašala. ''V Varnih Domovih. Njihove hiše so izničene in bojim se da ni ostalo kaj prida.'' Pogledala sem v tla. Takšne katastrofe si nisem predstavljala. Če dobimo še en napad je z nami konec. Kako si lahko pomagamo? ''Pokličimo ljudi, da nam pomagajo! Oni se šolajo o gradbiščih in so dobri v popravljanju! Lahko bi jih prosili če..'' sem vprašala, a sem nehala, ker sem videla kako me ostali gledajo. ''Si resna? Da bi ljudje izvedeli za naš svet?!!!'' me je strogo pogledal Charles. ''Čeprav ni tako slaba ideja. Ko nam bi pomagali jim lahko izbrišemo spomin.'' se je spomnil Sebastian. ''Pa misliš da je preveč tvegano?'' Spogledali smo se.
30. december 2013
neeeeeext D
30. december 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg