ful dobrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr
26. avgust 2014
neeext +nova bralka...fuuuuul dobr pišeš
27. avgust 2014
ccccccccccooooooooooooooooooooooooooooooollllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
28. avgust 2014
u163794
u163794
Slabe sanje vsakega volka so se uresničile.
More so oživele.
Strah vseh volkov... Stoji pred nami.
Njihov vonj se je razširil povsod, in prekosal Viktorjevega.
Oni se ne držijo pravil.
Ne poznajo volčjega zakona.
Ne poznajo zakona narave.
Ne poznajo telesne govorice, čeprav jo govorijo.
Oni so zgršen cilj narave. Nebi smeli nastati. Če se človek nebi vmešal, nebi obstajali. Narava jim nemore več pomagati. Konec je. Prišli so dokonca. Na vrh umske lestvice. Ampak povsem zgrešene umske lestvice.
Samo oni lahko tako zgrešijo.
Volčji najhujši sovražniki.
Zveri, ki so nastale iz naše različice.
Psi.
Ampak, oni so slaba stran volka.
Viktor se zapodi vanje. Ampak oni se sploh ne zmenijo zanj.
Ne prepoznajo razlike.
Ne prepoznaje nasprotnike.
Ne poznajo razlike med njihovimi člani in našimi.
Ampak, to nas ne vstavi.
Zapodim se v nekega malega psa, ki se spravlja na svojo sestro. Vržem ga z nje in ga zgrabim za vrat.
Ja vem, lahek plen. Prav v sramoto mi je.
Ampak, vseeno nadaljuje, dokler ne zacvili. Takrat ga spustim iz prijema.
Pustim mu lažji poraz.
A kot sem rekla, ne poznajo telesne govorice.
Vrže se na svojega člana krdela, ter ga preprosto... Ubije.
Rekla sem, da so zgrežen poskus narave, ki nebi smeli obstajati.
Oni so stroj za ubijaneje. Volk ne ubije, ampak samo premaga. Pusti mu življeneje, ne vzame mu ga.
Spravim se na velikega nemškega ovčarja, ga zgrabim za vrat ter potisnem proti tlom. Tudi ta ne zdrži dolgo in takoj zacvili. Takrad ga izpustim. A ta plane name in mi zasadi zobe v hrbet.
Kot, da se prej ni nič zgodilo, kot, da ni pokazal znaka podrejenosti.
Slišim druge volkove kako renčijo in pse kako cvilijo.
Ponovno ga zagrabim za glavni živec na vratu, ga strgam in pes pade v komo.
Nato mi v ušesa prodre Vikijino cviljenje. Vikijino cviljeje, ki je narobu smrti.
Pogledam in uzram prizor, ki ustreza moji razlagi o psih.
Sami govorijo telesno tovorico, a je ne razumejo.
Tokrat pudelj drži Viki za vrat in renči. A se ne zmeni za Vikijino govorico. Presliši jo. Ne razume jo.
Skočim nanj ter ga odstranim z Viki. Njegovi lepi kodri se mi v gobcu izvelčejo ter pudl pobegne.
Pametna poteza zanj.
Nekaj ostalih psov mu sledi.
Več ostalih psov mu sledi.
Le edenj ostane v Anninimu gobcu. Vendar je prepozno za njegovo rešitev. Anna, če jo ne prisiliš ne uboga ničesar. Niti zakonov.
Pes se utopi v lastni krvi, ker mu Anna potiska gobec natla.
31. avgust 2014
nnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!
31. avgust 2014
Next next next
31. avgust 2014
next
01. september 2014
next!!!!!!!!!!!!!. Res ful dobru, sicer pa so bogi psi čeprav imam stokrat rajši volkove.
02. september 2014
AMPAK ŠE ZMEREJ JE ZGODBA ODLIČNA!
02. september 2014
u163794
u163794
Hahaha... Sej psi so za človeka najbolj, sam za voklove.... Sej mam jst tut dva doma pa jih mam neizmerno rada
04. september 2014
kaj psa al volka?
05. september 2014
u163794
u163794
Psa. Kva si misl da mam doma volkove al kva?
05. september 2014
u72783
u72783
full dobr nexti + NOVA BRALKA!
07. september 2014
u163794
u163794




tko je zgledov
20. september 2014
kak strašljiv!!! ampak še vedno kul
23. september 2014
u163794
u163794
Ta next bo FUL FUL FUL.... kratk, ker sploh nimam cajta da bi pisala
---------------------
Minilo je kakšno uro od spopada z psi, ampak so ševedno vsi razdražljivi.
Viktor žično žveči neko kost, ki jo je popoti našel.
Sainga, oranžkasto rjava volkulja, ki je bila tokrat varuška Billa in Jaka lenarno postopa med enim in drugim volkom, da bi ji izbljuval košček mesa.
Vsakega povrsti liže po bradi, da bi se mu prikupila in vsak do zdaj jo je zavrnil. No, razenj Belle, ampak ji ga je izmaknil Jake.
Ampak ji Zana postreže z manšo gostijo mesa in Sainga je zadovolna.
Namesti se poleg meni in glavo položi na trebuh. Njene rumenkaste oči lezejo skupaj, prav tako moje.
Prav hitro se zaprejo, ampak mi veverice ne dajo miru.
Prav tako ptice. Derejo se, da me bo kap.
Odprem eno oko in opazim da padaja listje iz dreves. Opazim Viki, ki se valja pa travi in se z tem igra in Zano, ki lovi svoj lastni rep.
Ponovno zaprem oči in tokrat me pogoltne spanec.
Ampak, tako kot pravi tisti rek: nikoli ne spi prebloboko.
Ko se zbudim, preplašeno zrem okoli sebe, ampak nobenega ne najdem. A namesto volkov zagledam kot strah uzbujajoče oster ogenj, ki požge use kar se mu postavu naproti. Vsi se ga bojimo.
Le človek ne.
Le on ne ve, da se ogenj maščuje.
Le on ne ve, da ga ne obvlada, da je ogenj neustavlji, neuničljiv, nesmrten.
Hito zbežim in nahitro sledim vonju Viktorja, a za mano me dohitevajo svetli plameni, ki kar sijejo kot sonce.
Ampak, prihaja iz strani, kjer živijo ljudje.
Oni so odgovorni za to.
Bežim koliko hitro morem, a se ne morem otresti občutka, ka mi je ogen čisto za petami.
25. september 2014
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! čim prej!!!!!!!!!!!!!!!
25. september 2014
u163794
u163794
anna:
(klikn)






Viki:
(klikn)






Zana (desna) Mia (leva) :






Bill in Jack:
(klikn)




25. september 2014
kak sta srčkana, vsi so srčkani
25. september 2014
u163794
u163794
jst:






Bella:






viktor:






emma:




25. september 2014
pa js bi kr vse mela!!!!!!!! tak so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...
25. september 2014
u163794
u163794
no, emma ne bi bla glih vesela če bi jo objela... pomoje... je mal jezna
25. september 2014
ja vidim, hm sam brez tistih čekanov je videt prav prjazna
25. september 2014
u163794
u163794
Tečem mimo dreves, praprot se mi zatika v odprta usta, in trava me reže po podplatih.
Že zdavnaj sem pretekla mejo našega teritorija. To mi je nepoznan teren. Ampak.... Našega teritorija ni več. Žge se v plamenih in verejtno tudi nekaj živali, ki ni uspelo pravočasno pobegniti.
Nato zagleda sivino.
Ustavim kolikor hitro se morem.
Pred mano se zapraši in nekaj švigne mimo.
In še enkrat.
Ponovno.
Pogledam višje in zagledam stavbe, stolpnice in ljudi.
Rep mi zatrepeta in oči se mi močno odprejo.
Natedim par korakov ko mimo mene za kakšen meter švigne ogromno, kovinsko čudo na kolesih. Ima okna, skozi katera me neki človeški mladič gleda.
Noge mi ponorijo in zdirjajo naprej.
Tace mi ponovno stopijo, na mehko travo.
Res je da sem mimo teh čudnih kovinskih stvari, ki se vozijo po nekemu kamnu, ki te žge v blazinice na nogah.
Počasi prikorakam v tisto sivino, in previdno zrem kam stopim.
Pri koncu mojega vidnega obzorja se nekaj zgane. Okamenim in povoham po zraku.
Von psov mi pride v smrček.
Zarenčim ter rep postavim vodoravno, napadalno.
Zasučem se.
A zmotila sem se.
Zelo sem se zmotila.
Človek vrže nape neko mrežo z ročajem, ki zaudarja po psih.
A naenkrat nekaj začutim v hrbtenici.
V trenuku zaskeli, in prav tako hitro kot je prišlo v moje telo ga zapusti. Nato postanem zaspana, noge me ne držijo več in padem po tleh.
Nisem pričakovala takega napada, take taktike.
Nikoli nisem mislila, da bodo za mojo smrt krivi ljudje.
Nato mi veke padejo in nič ne vidim.
08. oktober 2014
pa daj no!!! resno!!! zakaj mi to delaš?! da mi greš takoj nextaš, ker js bom res dobila zgodnjo plešo in js se še ne mislim tak hiter poslovit od svoje svetle grive. NNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
08. oktober 2014
u163794
u163794
tema.
zbudi me premetavanje in z glavo pribijem v železo.
močno zacvilim. hočem ustati ampak imam omamljene noge. nato nekaj močno zaropota.
ponovno.
nato se pojavi svetloba.
zaslepi me. zamežikam, ko opazim senco nekega človeka.
prime zaboj v katerem sem. premetava me in nese ven iz železne stvari, ki ima kolesa in okna.
volkovi.
v smrček se mi ujame vonj volkov.
ampak ne naših.
to ni naše krdelo... to je neko drugo krdelo.
nato zagledam mrežo.
in... volka!
več volkov.






čakaj!
saj me ne mislijo te ljudje dati v živalski vrt!?
kaj so nori!!! to je kot da bi delal samomor!
nato začne tisti volk renčati.
zmerazi me in srh me prelije kosti.
nato človek odpre vrata njihove kletke in nato še moja mala vratca.
nato človek zapusti njihovo kletko.
08. oktober 2014
oki, bom kratka. pa kaj se ti iz mene živga norca delaš, al kaj? pa kaj sem ti na redla? kaj me res sovražiš? ne resno, js bom živčen zlom dobla, ker to delate. da mi ti Wolf 13 oz. žival človeška volkulja greš TAKOJ pisat NEXT ker drugač si povabljena na moj pogreb.
brez pritiska in nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
08. oktober 2014
u163794
u163794
aammm... next ne bo kmal
26. oktober 2014
zakaj?!!!
26. oktober 2014
u163794
u163794




27. oktober 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani