Hello, girls Vem, da so zadnje čase moji deli trpeli ampak ravno zardi tega, ker ste potrpežljivo čakale, sem pripravila nekaj novega. Navdih sem dobila po knjigi To sem jaz, Anna. Seveda bo imela zgodba nekaj spremenjenih stvari, glavna tema ostaja enaka. Začelo se bo pri štirinajstih letih glavne osebe, torej Maddie

V glavni vlogi bo Madelaine Petsch nastopala kot Madelaine Avery Harding in Cole Sprouse kot on sam. Ostale vloge bom prepustila vašim domišljijam


PROLOG

V rokah držim pištolo in stopam proti vratom.
Vsak korak bližje hiši, bolj se moje roke in noge tresejo. Pa ne samo to, celo telo se mi trese, duša se mi trese.
Vendar vem, da moram to narediti. Zase, za mamo, za Evelyn.
Pridem do temno rjavih vrat in potrkam.
»Kdo je?« slišim njegov ogaben glas. Luč na hodniku se prižge.
»Jaz sem, Maddie.« odgovorim. Vrata se odprejo, jaz usmerim pištolo naravnost med njegove oči.
Ustrelim.
»Jaz, Madelaine.« rečem in odidem.


***************************************************************************

Pri mojih dvanajstih letih sem ostala brez svojega očeta, ker se je vanj zaletel pijan voznik. Tako sva na vrat na nos z mamo ostali brez moškega v najinem življenju, brez nekoga, ki naju je podpiral, nama nosil darila, naju vozil na tekme, naju razvajal, nama pripravljal hrano, brez nekoga, ki naju je imel najraje na svetu. Potrlo naju je, obe, vendar mojo mamo še bolj. Jaz se verjetno še nisem zavedala, kaj točno se je sploh zgodilo, nisem se zavedala, da me bo oče zdaj lahko čuval le še od zgoraj, nisem se zavedala, da je postal zvezda na nebu. Mama, ona pa se je vsega tega zavedala. Od dvanajstega pa vse tja do mojega štirinajstega sem skrbela zanjo, ker sva ostali sami, ker sem jo imela rada in zato, ker je imela le mene, čeprav me je sovražila.
»Ista si kot on, Maddie. Iste oči, isti nasmeh, še hodiš tako kot on, prekleto!« se je drla. Imela je prav. Bila sem ista kot oče, bila sem izrezana on. Vsak dan, med mojim dvanajstim in štirinajstim letom, je popila približno dve steklenici belega vina, zvečer pa se je lotila še dveh steklenic vodke, včasih viskija. Nisem je mogla zapustiti, čeprav sem vsak večer preden sem zaspala razmišljala o tem. Vse dokler ni spoznala Jamesa, je bila na dnu. Rešil je njo, vendar je uničil mene.

****************************************************************************
26. junij 2018
Next
26. junij 2018
Next
27. junij 2018
~Lily~
~Lily~
Next
27. junij 2018
Next
28. junij 2018
Hej, punce Prvi del je tukaj, uživajte!



22.5.2010

Zbudilo me je trkanje na vratih. Odprla sem oči in ošinila svojo budilko. Sedem zjutraj. Vstala sem in odklenila vrata svoje sobe.
»Kaj sva se zmenili, Madelaine?« me je namesto preprostega 'dobro jutro' čakalo to. Zavzdihnila sem. »Zajtrk je na mizi. In ne zaklepaj se več. Veš, da ne maram tega.« je dodala in se obrnila na petah. Iz omare sem vzela svojo šolsko uniformo ter sveže spodnje perilo in se odpravila do kopalnice. Svoje rdečkaste lase sem si spela v figo, na zobno krtačko stisnila zobno pasto ter si pričela umivati zobe.
»Madelaine, zajtrk!« se je drla moja mati, ki je po dveh letih le prišla k sebi. Izpljunila sem odvečno zobno pasto iz svojih ust, jih splahnila ter se spustila v kuhinjo. Usedla sem se na mesto, kjer vedno sedim in si vzela kos kruha in nanj namazala maslo in jagodno marmelado. »Boš čaj ali belo kavo?« me je vprašala, tokrat bolj prijazno.
»Čaj.« ji odgovorim in pričnem jesti. Skodelico sadnega čaja postavi pred moj nos in sede nasproti mene.
»Zakaj si se zaklenila?« me vpraša. Zavijem z očmi in ostanem tiho. »Ne zavijaj z očmi. Vprašala sem te nekaj.« s strogim glasom reče. Ne bojim se je, pri štirinajstih letih se ne bojim svoje mame, ki je ''ozdravljen alkoholik''.
»Ne vem, navadila sem se. Pri Harper se vsi zaklepajo.« rečem in skomignem z rameni. Vedela sem, da bo verjela, saj sem bila s Harper, ki je moja najboljša prijateljica, na počitnicah.
»Prav. Naj se to ne ponovi več, Maddie. Saj veš, da tega ne smeš početi. Kaj, če se ti kaj zgodi? Kako bom potem prišla do tebe?« mi da svoj značilen govor in jaz le nemo kimam. Najraje bi ji zabrusila, da bi bilo prej obratno, da bi jaz spet morala reševati njo ampak sem raje ostala tiho. Ob točno osmih je zazvonil hišni zvonec. To je verjetno moja najboljša prijateljica Harper. Vstanem in odidem proti vratom, kjer si obujem svoje črne all starke. Vsaj obutev imamo lahko svojo, če že oblek ne. Z obešalnika vzamem še svoj črn plašč.
»Maddie, danes pride James na večerjo, pripeljal bo tudi svojega sina, Ashtona.« mi reče, ko se prikaže za mano. Prikimam ji, jo poljubim na lice in odprem vrata.
»Dobro jutro, ga. Rose!« zakliče Harper medtem, ko jo vlečem za roko, da čim prej odidevao. Pogledam nazaj in opazim, da ji mama samo pomaha. »Au, izpusti me. Saj grem!« me nadere. Spustim njeno roko in se za trenutek ustavim, da si ona lahko zaveže vezalke, ki so se ji odvezale.
»Danes prideta na večerjo James in njegov sin, Ashton.« ji potarnam. »Nočem ga videti.« še dodam in začudeno me pogleda.
»Koga? Jamesa ali Ashtona?« me vpraša. Skomignem z rameni. Nobenega, pravzaprav. »Daj no, saj bo prišel le na večerjo, daj mu priložnost.« reče, ko opazi, da sem utihnila.
»Oči ne bi bil zadovoljen.« zamrmram. Slišim, kako zavzdihne.
»Maddie, že dve leti je od tega. Mogoče je čas, da se vama nasmehne malo sreče po vsem tem dreku, ki sta ga imeli.« me skuša potolažiti. Objamem jo preko ramen in se nasmehnem.
»Ja, saj mogoče imaš prav.« ji rečem in nasmehne se nazaj. V šolo prispeva deset minut pred poukom. V garderobi slečeva plašče in se preobujeva v copate. Odpraviva se do učilnice biologije, ki jo imamo na urniku. Biologijo preprosto sovražim, ne vem zakaj. Iz torbe vzamem učbenik in zvezek ter ju vržem na mizo. Preden pride učiteljica, vsi klepetamo. Fantje se derejo o nekakšni novi igrici, ki jo igrajo, punce, tiste, bolj važne pa govorijo o zabavi, ki jo pripravlja fant iz paralelke, Ethan.
»Veš, Maddie, povabljeni sva.« reče Harper in me prebudi iz misli.
»Kam?« zmedeno vprašam in ona se zasmeje.
»K Ethanu. Rekel je, da bi ti sam rekel, če prideš ampak ga je strah.« mi odgovori. Strah? Česa?
»Česa ga je strah?« jo vprašam. Zavije z očmi.
»Ne bodi trapasta. Tebe ga je strah. Boji se, da ga boš zavrnila.« reče in tokrat se zasmejem jaz.
»Kar povej mu, da me mora vprašati sam. Tako bom vedela, da si res želi, da pridem.« ji rečem.
»Tako si trmasta, Maddie. Ne moreš preprosto reči, da greš in bi bilo vse rešeno?« reče in zacepeta z nogami kot kakšna majhna punčka. Mojega odgovora ni deležna, saj v učilnico vstopi učiteljica.

*******************************************************************************

Prvi vtisi?
30. junij 2018
dobra zgodba Next
30. junij 2018
Next
01. julij 2018
Hej nov del je tukaj.

2.
Pouk se je vlekel, tako kot vsakič. S Harper pobereva svoji šolski torbi in odideva do jedilnice, kjer si bova vzeli kosilo.
»Kaj boš jedla?« me vpraša, ko stojiva v vrsti. Stopim iz vrste in pogledam na jedilnik, ki je pritrjen na oglasno desko.
»Lazanjo. Pa ti?« ji tudi jaz postavim to vprašanje.
»Enako.« zamrmra in jaz prikimam. Po nekaj minutah s hrano na pladnju, iščeva kam naj se usedeva. »Greva k Ethanu, sam je.« reče. Zavzdihnem in ji sledim, ker vem, da upiranje nima smisla.
»Hej, Ethan.« ga pozdravim in njemu se skoraj zaskoči čeljust. Zasmejem se in svoj lep nasmeh mi vrne.
»Golobčka, tudi jaz sem tukaj.« se oglasi Harper. Pogledam jo z ledenim pogledom, takim, ki ga znam le jaz. Pogled hitro preusmeri k Ethanu.
»Prideta na mojo zabavo v petek, kajne?« naju vpraša, ko končno sedeva za mizo in začneva jesti.
»Zabavo prirejaš? Nič ne vem.« se naredim neumno in moja najboljša prijateljica res globoko zavzdihne. »Kaj?« vprašam, ona pa le zmaje z glavo.
»Povabljena si, Maddie.« mi pove Ethan in jaz se nasmehnem. »Harper bi ti morala to povedati.« še doda in zdaj se zasmejem.
»Saj sem ji! Vztrajala je, da ji moraš ti povedati, da si jo povabil.« reče kot kakšen otrok. Tokrat prikimam, saj nočem, da se Ethan 'spravi' na njo.
»Se vidimo, Maddie.« reče in vstane. »Harper.« reče z globokim glasom in zdaj lahko le opazujeva, kako odhaja. »To ti bom še vrnila, Madelaine.« jezno reče in jaz se prikupno nasmehnem. »Ne bo delovalo. Danes ne.« reče in zmaje z glavo, ko opazi, da delam svoj otročji obraz. V miru pojeva kosilo in se odpraviva do garderobnih omaric. Sezujem si copate ter obujem all starke. Nase navlečem še plašč in v omarico zložim zvezke, ki jih danes ne rabim doma. Ko sva že izven šole, natančneje na šolskem igrišču se počutim boljše. Hodiva v tišini, sicer prijetni, vendar vseeno, v tišini. »Se vidiva, Mads.« prekine tišino Harper, ko že stojiva pred mojo hišo.
»Do jutri.« rečem in stečem v hišo. Z nog zbrcam all starke in slečem plašč ter odvihram v svojo sobo. Torbo zabrišem pod mizo, nato pa slečem še svojo uniformo, jo obesim na obešalnik ter oblečem trenirko in pulover. Očitno malo zadremam, saj me zbudi obračanje ključavnice v vratih. Mati je doma.
»Madelaine!« se dere iz hodnika. V tej hiši res nimam miru. Iz sobe prilezem kot kakšen polž. »Bi mi pomagala nesti v kuhinjo? Začeti moram delati večerjo.« reče navdušeno. James in Ashton, saj res. Brez ugovarjanja primem vrečko in jo odnesem na kuhinjski pult.
»Kaj bo za večerjo?« jo vprašam, ko pride za mano. Nekaj časa gleda v nakupovalno vrečko.
»Pečen krompir, piščanca z arašidi, zeleno solato in tiramisu.« zdrdra. Nasmehnem se in prikimam, čez minuto zapustim kuhinjo in odidem v svoj varni kotiček, natančneje v mojo sobo. Do večerje buljim v računalnik, kjer gledam svojo najljubšo serijo, The office. Mojega miru je kmalu konec, saj mati že trka na vrata.
»Naprej.« rečem in ona vstopi. Oblekla se je v temno modro obleko, ki ji sega do kolen, obraz si je naličila na naraven način, lase pa rahlo skodrala. »Za koga pa si se uredila?« jo vprašam, ko še kar tiho stoji v moji sobi. Zavzdihne.
»Saj nisi mislila ostati v trenirki in puloverju, kajne?« me zgroženo vpraša. Iz ležečega položaja se prestavim v sedečega.
»Kaj pa je narobe s tem?« jo vprašam nazaj. Obrne se proti omari, ki jo previdno odpre. »Hej, se ne vpraša za dovoljenje?« rečem in skočim pokonci.
»Stara si štirinajst let, Maddie. Nobenega dovoljenja ne rabim za to, da bi odprla tvojo omaro.« mi zabiča in v trenutku utihnem. Včasih ima prav, včasih. »Obleci oblekico.« mi naroči in zapusti mojo sobo. Obnaša se kot, da pride na obisk kakšna kraljica, ne pa James in Ashton. Vdam se usodi in po omari začnem iskati za obleko. Po mučnih desetih minutah se odločim za črno klasično oprijeto obleko, ki poudari mojo postavo. Lase si spnem v visok čop in odidem v dnevno sobo.
»Vidiš, krasna si!« me pohvali, ko se prikažem pred njo. Prikimam in se kislo nasmehnem. V kuhinji ji pomagam pripraviti krožnike in kozarce. Ob točno sedmih na najinih vratih pozvoni. Mami skoraj steče do vhodnih vrat, jaz pa ji nemo sledim.
»Končno! Sva vaju že nestrpno pričakovali.« reče mami tako osladno, da se mi začne obračati želodec. Pričakovali, ja, seveda.
»Astrid, dober večer. Čudovita si.« ji že na začetku začne pihati na dušo James. Opazim, da mami zardi in moj želodec se začne še hitreje obračati. »In ti, mlada dama, poglej se! Tako zelo si lepa.« pohvali še mene.
»Hvala.« hladno rečem in se prisilno nasmehnem. Premerim ju. Oba sta uglajeno oblečena, vidi se jima, da imata preveč denarja. Mislim, James ga ima. »Hej, Ashton.« pozdravim še njegovega sina, ki nemo stoji med vhodnimi vrati in čaka, da ga kdo opazi. Nasmehne se mi in nato pozdravi mojo mamo.
»No, hitro k mizi. Večerja je pripravljena.« reče mami in vsi prikimamo. James in Ashton nama sledita v kuhinjo, kjer se posedemo, mami pa iz pečice vzame večerjo. Občutek imam, da bo tole še kar dolga večerja.
18. julij 2018
Ne morem verjet, da nisi dobila še nobenga nexta v takem času. Zgodbica je svetovna, zelo me zanima koga je ustrelila na koncu, predvidevam pa da je to oseba, ki je še ni v zgodbi ali pa James.
Next nujno ( :
27. julij 2018
Hej

Hvala, Chantal. za lep komentar. Tukaj je nov del, ki ga posvečam tebi
3.

Večerjo smo začeli jesti v tišini, taki, prijetni in hkrati neprijetni. Prijetni zato, ker sem opazila, kako zelo je moji mami všeč James. Neprijetni pa zato, ker sem opazila tudi, kako me ta isti James opazuje.
»Kako vama je všeč?« tišino prekine mami, z navadnim vprašanjem, ki sem ga pričakovala. Vedno, ko smo bili še vsi trije in smo imeli koga na kosilu ali večerji, je zastavila to vprašanje.
»Odlično je, Astrid. Res si dobra kuharica. Kajne, Ashton?« reče James in pogled preusmeri na svojega sina, ki samo prikima. Mami se ponosno nasmehne, jaz pa do konca pojem tisto kar mi je še ostalo na krožniku.
»Maddie, ljubica, pojdi v shrambo po sladico.« mi naroči in jaz jo ubogam samo zato, ker nočem biti več v njegovi bližini. »Pa previdno prinesi.« še doda in jaz prikimam. Takoj, ko vstanem začutim njegov pogled na sebi. Obleko si potegnem malo nižje, saj me njegov pogled straši. Korake pospešim in normalno zadiham šele, ko pridem do shrambe. Prižgem luč in iz tega hladilnika, ki ga imava tukaj vzamem tiramisu. Čutim, kako mrzel je. Previdno vzamem pladenj in ga nesem nazaj v kuhinjo.
»Super, tiramisu!« se razveseli Ashton, ko odložim pladenj na mizo. Nasmehnem se in prikimam. »Obožujem tiramisu.« še doda.
»Že dolgo ga nisem pripravljala zato resnično upam, da bo okusen.« reče mami in se nerodno nasmehne. Začnemo jesti še sladico in spet opazim, da me James gleda. Svoj pogled preusmerim v Ashtona, ki uživa v tiramisuju in ne opazi nobenega od nas. Ko zaključimo s hrano, mami pomagam vse zložiti v pomivalni stroj.
»Bi pogledali kakšen film?« vpraša, verjetno bolj gosta kot mene.
»Seveda. Katerega bi?« jo nazaj vpraša James in ona skomigne.
»V tisti omarici je nekaj cd-jev, preglejta jih in povejta kateri vama je najbolj všeč.« reče in James prikima. V meni narašča napetost, saj je tisto omarico nazadnje odprl oči. Ashton se mu pridruži in skupaj zlagata cd-je ven iz polic, ki so v omarici. Ko sta izbrala film, sta ga dala v dvd predvajalnik in začelo se je. Posedli smo se na kavč.
»Dajta, Ashton, Maddie, pridita vmes med naju. Ashton, ti bodi pri Astrid, Maddie pa bo pri meni. Tako bomo kot prava družina.« reče in njegova usta se razlezejo v nasmešek.
»Odlična ideja, to bi bilo res lepo.« zasanjano reče moja mami. Usedem se zraven Jamesa, na mojo desno se usede Ashton in zraven njega je moja mami. Počutim se tako zelo neprijetno. Mami in Ashton padeta notri v film, jaz pa le tiho upam, da ga bo kmalu konec. Ko se glavna igralca začneta poljubljati, začutim Jamesovo roko na mojem stegnu. Boža me čisto počasi med tem, ko jaz postanem čisto trda. Bolj, ko se igralca predajata strasti, bolj močno me James boža. Njegova roka zdrsne med moje noge, natančneje pod moje hlačke. Čutim, kako njegovi prsti božajo po mojih sramnih ustnicah. O bog, mami, prosim, poglej. Prosim, mamica, poglej, kaj dela. Vedno hitreje me boža in v mojih očeh se nabirajo solze. S svojo prosto roko, se potipa tam spodaj in nehote opazim, da je trd. Mami, prosim, poglej, kaj počne. Solze mi stečejo po licih, rada bi pobegnila, vendar ne morem, ker ne čutim svojih nog. Ashton se premakne in James hitro odstrani roko iz mojih hlačk.
»Spat grem.« rečem kar se da hladno.
»Filma še ni konec, ljubica. Počakaj do konca.« reče mami in James me pogleda.
»Ja, Maddie, počakaj. Kmalu bo konec.« se strinja z njo in skupaj me roteče gledata. Mami z upanjem, da ji ugodim, James pa s pogledom, ki kaže, da želi nadaljevati s tistim.
»Oprostita ampak ne, utrujena sem.« se zlažem. »Lahko noč.« še dodam in izginem kar se da hitro. V sobi me premaga jok. Bog, kaj se je pravkar zgodilo? Zakaj mami ni opazila? Ali pa je opazila in ni hotela komentirati? Kaj je hotel James? Mu ni všeč mami? Bog, zakaj jaz? Kaj sem naredila? Neutolažljivo jokam in hlipam, vendar bolj tiho, saj nočem vzbuditi pozornosti. S sebe slečem to prekleto črno obleko in jo zabrišem v kot. Okoli sebe ovijem brisačo in skočim pod tuš, kjer želim oprati to grdobijo s sebe. Hočem oprati s sebe njegov dotik.

*****************************************************************

Mnenja?
05. avgust 2018
Next
05. avgust 2018
Neeeextt
Obozujem to zgodbico, ker je drugacna od ostalih, polna je custev, ki jih lahko cutis, ce se ozivis v lik.
In hvala za posvečen Next
06. avgust 2018
neext
09. avgust 2018
Eyelet
Eyelet
Next
10. avgust 2018
oo wau ful je dobro spisano.
neeeext!
13. avgust 2018
Next! dobro napisano, lav it
še posebej me je pritegnila zato, ker sta Madelaine Petsch in Cole Sprouse vključena *________*
13. avgust 2018
Hej, punce Hvala za vse nexte, veliko mi pomeni!

Lori Gray, me veseli, da ti je všeč. Ne morem si pomagat, če sta pa oba dva zakon


4.

Po dolgem dvajsetminutnem umivanju njegovega dotika s svoje kože se končno zavijem v brisačo. Ogledalo in majhno okno, ki je v kopalnici sta zamegljena, notri komaj diham. Okno na stežaj odprem, da lahko pridobim malo zraka. Za vsak primer primem kljuko, ki je še vedno zaklenjena in oddahnem si. V ogledalu končno lahko vidim svoj obraz, moje oči so rdeče in zabuhle. Čutim, da mi iz njih spet tečejo solze. Samo solze, nobenega zvoka ne spravim iz sebe. Z brisačo si obrišem mokro telo in nase nanesem mleko za telo, ki diši po kakavu. Oblečem si pižamo in iz fige spustim lase. Odklenem vrata in odidem do sobe. Previdno hodim in kar na enkrat na rami začutim roko. Prestrašim se in se hitro obrnem.
»Maddie,oprosti, si v redu?« me vpraša Ashton. Malo se pomirim, ko vidim njegov obraz namesto njegovega očeta.
»Ja, v redu sem.« rečem in se poskušam nasmehniti. »Še nista šla?« vprašam.
»Ne, nisva. Mečkata se tam na kavču, jaz sem te pa hotel poiskati. Malo je neprijetno.« nerodno reče. Sovražim njegovega očeta. »Tvoje oči so zelo zabuhle. Si prepričana, da si v redu?« me še enkrat skrbno vpraša. Prikimam mu in on skomigne z rameni, češ, dobro.
»Če želiš lahko prideš v mojo sobo, saj veš, dokler ne opravita svojega.« rečem in ob tej misli se mi obrne želodec.
»Lahko?« ne sigurno vpraša in jaz mu prikimam. Odideva do moje sobe, kjer se namestiva na posteljo. »Vem, da ti grem na živce Maddie. In vem, da ti je neprijetno, ko sva v hiši.« začne pogovor. Pogledam ga.
»Ne, Ashton. Ne greš mi na živce, na živce mi gre tvoj oče.« mu priznam. »Mislim, da se tudi do tebe ne obnaša najlepše.« še dodam. Kislo se nasmehne.
»Enkrat bo že bolje.« reče. Nekaj časa se še pogovarjava, o šoli, filmih, fantih, puncah in podobnih rečeh. Ashton ni napačen, problem je ta, da ima takega očeta.
»Bi šel z mano in mojo najboljšo prijateljico na zabavo?« ga vprašam. »Fant jo pripravlja in midve sva povabljeni. Mami mi verjetno ne bo dovolila ampak, če ji rečem, da greš lahko z mano ti, bo sigurno privolila.« še povem.
»Z veseljem.« reče in se nasmehne. Kasneje v sobo vdre mami, ki nama sporoči, da James v avtu čaka Ashtona. Posloviva se, jaz pa padem v spanec.
************************************************************
Zjutraj me zbudi budilka, ki kaže pol sedmih. Ugasnem jo in še malo ležim v postelji, saj nočem vstati.
»Madelaine!« se izpred vrat dere mami.
»Budna.« rečem nazaj in slišim, kako odide. Oblečem sveže spodnje perilo in svojo uniformo, lase počešem in odidem do kuhinje. Na mizi me čaka zajtrk, v kosmiče si nalijem mleko in začnem jesti.
»Včeraj je bilo super, kajne?« me vpraša mami, ko sede nasproti mene. Ne, mami, grozno je bilo. Veš, James se me je dotikal, dotikal se me je tam spodaj.
»Ja, kar v redu.« se zlažem. Najin pogovor zmoti zvonec na vratih. Mami gre odpret vrata.
»Jutro, ga. Rose.« slišim Harperin glas. Ona je zdaj edina, ki jo kliče po njenem srednjem imenu. Včasih je to počel oči. »Jutro, Mads.« pozdravi še mene in jaz se ji nasmehnem. Sede poleg mene in mami ji prinese krožnik, da bo lahko zajtrkovala z nama.
»Mami, v soboto sva s Harper povabljeni na zabavo k Ethanu.« začnem pogovor. »Zelo rada bi šla, saj smem, a ne?« jo vprašam.
»Kaj pa vem, premladi sta.« dobim odgovor. »Komaj štirinajst let imata.« še doda.
»Povabila sem tudi Ashtona, da gre z nama.« bleknem in Harper me začudeno pogleda. Vrnem ji pogled, v smislu –govorili bova kasneje- in pogled zopet preusmerim v mami.
»Bom govorila z Jamesom.« reče in jaz prikimam.
»Res si želim iti, mami. Prosim, uredi, da grem, prosim.« še rečem in ona prikima.
»Ja, Maddie, prav.« mi odgovori in se nasmehne. Ko pojem zajtrk si grem na hitro umiti zobe. Ob osmih s Harper odideva v šolo. Hoja poteka mirno, v tišini.
»Saj lahko vprašaš, veš.« ji rečem, saj opazim, da želi vprašati, vendar se boji.
»Zakaj si ga povabila? Nisi rekla, da ju ne maraš?« me začne spraševati.
»Ne maram Jamesa, Ashton je super. Prijazen je, prepričana sem, da ti bo všeč.« rečem in ji pomežiknem. Res sem bila prepričana. Ashton se bo v Harper sigurno zatrapal. Lepa punca je. Imela je blond ravne lase in zelene oči. Njena postava je bila suha, vendar lepa. Ashton pa je imel rjave, razmršene lase in čokoladno rjave oči.
»Naj ti bo. Bom videla, kako bo.« reče in jaz jo objamem preko ramen. »Ampak samo zato, ker si ti moja najboljša prijateljica.« še doda in jaz padem v smeh. V garderobi se preobujeva in odloživa jakne ter vzameva zvezke za prvo uro. Matematika. Pri matematiki smo v različnih skupinah, glede na ocene. Zato, žal, tukaj nisem s Harper.
»Greva špricat uro? Prosim.« obupano reče Harper.
»Se ti je zmešalo? Ni govora.« rečem in ona zavzdihne.
»Ti imaš v svoji skupini vsaj Ethana, Mads. Jaz imam same krave. Recimo Cheryl, Monico, Alexis. Aja, da ne pozabim. V moji skupini sta tudi Jade in Amy.« se je pritoževala. Jade in Amy sta popularni punci, ki tekmujeta s Harper, čeprav Harper z njima ne. Pravzaprav sta ljubosumni na Harper.
»Preživela boš. Samo 45 minut, prav?« ji rečem. Prikima in pri knjižnici se razideva. Ura se je vlekla kot polž in komaj sem čakala, da zvoni za odmor. Bila sem zadnja, ki je zapustila učilnico. Pred njo sta me čakala Ethan in Harper.
»Moraš biti vedno zadnja?« me naveličano vpraša najboljša prijateljica.
»Se moraš vedno pritoževati?« jo vprašam nazaj in ona utihne. Ethan se hihita in rahlo ga boksnem v ramo.
»Ej, to ni bilo lepo.« reče in se dela, da ga zelo boli.
»Tudi hihitanje ni lepo.« mu vrnem nazaj in se zasmejem. »Mimogrede, te lahko nekaj vprašam?« rečem, ko se spomnim, da ga moram vprašati, če Ashton lahko pride. Prikima mi. »Lahko na zabavo pripeljem Ashtona? Sin maminega fanta je. Če on ne bo šel, verjetno tudi jaz ne bom mogla.« rečem.
»Ja, itak.« odobri in jaz ga objamem.
»Hvala, Ethan.« mu zašepetam.
»Am, golobčka, jaz sem tudi tukaj.« se oglasi Harper.
»Sploh te nisem opazila.« se ponorčujem in skupaj odidemo do garderobnih omaric.
Nadaljujem? Mnenja, kritike?
15. avgust 2018
iii zakon, Next!

res sta zakon zdaj se je pa pojavilo vprašanje, kdaj v igro pride Coly ne vem no, ne sumim ravno, da je to Ashton ... ali? huhhh, so exitedddd
15. avgust 2018
neext
15. avgust 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
Next! Super zgodba!
18. avgust 2018
Next
19. avgust 2018
Hej! Hvala vsem za lepe komentarje in seveda nexte.

Lori Gray - kmalu pride Cole, ne skrbi


5.

Ko smo vzeli stvari, ki smo jih rabili iz omaric, smo se vrnili proti učilnici kemije. Sovražila sem kemijo, sovražila. Ni mi šla slabo, imela sem tisto povprečno trojko, včasih štirico ampak vseeno. S Harper sva se poslovili od Ethana, ki je odšel proti učilnici glasbe. Skupaj sva le pri matematiki.
»Ethanu si všeč.« blekne Harper, ko sedeva na klopco pred učilnico. »Tudi on je tebi, kajne?« še vpraša. Zavijem z očmi.
»Ne bodi smešna.« rečem. »Nisem mu všeč. Nič posebnega nisem.« dodam. Čutim, da postajam malo rdeča v obraz. Hudiča, zakaj? Saj mi ni všeč!
»Daj no, Mads. Koga slepiš? Prelepa si. Tvoji lasje so nekaj posebnega, lepo obliko obraza imaš, prav tako postavo. Za povrh vsega si tudi prijazna, do vseh.« mi odgovori. »Človek te mora imeti rad.« še doda in jaz se zasmejem. Objamem jo preko ramen. Res ne vem, kaj bi brez nje.
»Dajmo, hitro. Nimamo celega dne!« slišiva profesorico White. Mlada je, vendar tečna. Verjetno je preveč osamljena. Teh 45 minut se je vleklo kot še nikoli. Snov, ki jo je razlagala mi je bila tako nezanimiva, da jo tudi poslušala več nisem. Le mirno sem prepisovala s table, da ne bi česa posumila.
»Naslednji teden sprašujem. Učite se.« nam pove in potem nas reši zvonec. Zvezek, učbenik ter peresnico vržem v torbo in se s Harper odpravim proti izhodu.
»Če me bo naslednji teden vprašala, sem mrtva. Čisto ničesar ne razumem.« potarna Harper. Pri kemiji ima komaj zadostno.
»Tudi jaz ampak bova že.« rečem mirno. Vedno sva zmogli.
»Hej, vidve!« za nama zakliče znan fantovski glas. Ethan. Obrneva se in pokaže nama, da naj počakava.
»Preživel?« ga vprašam in se nasmehnem.
»Komaj. Mislil sem, da bom Fosterjevo ubil.« odgovori in s Harper padeva v smeh. Profesorica Foster je bila nadležna starka blizu šestdesetih. Silila nas je peti pesmi, čeprav jih veliko ni imelo posluha.
»Si moral peti?« ga tokrat vpraša Harper in on prikima.
»Cel razred se mi je smejal.« potarna. Začnem se smejati in on me resno pogleda. V trenutku sem se zresnila, on pa mi je vrnil nasmeh. Odšli smo do jedilnice , kjer smo imeli malico oz. kosilo. Odvisno od lakote. Sedli smo za mizo in začeli jesti. Jaz kosmiče, Harper sadje, Ethan pa pico. Nekaj časa smo se še pogovarjali potem pa se spet razšli, saj smo imeli pouk. Danes se je vleklo kot polž. Ob enih smo končno zaključili in s Harper sva praktično poleteli do garderobnih omaric. V omarico sem vrgla zvezke, obdržala sem le kemijo.
»Toplo je že. Še malo in ne bom rabila več plašča. Vidi se, da je maj.« rečem, ko prideva ven.
»Ja, čeprav zjutraj zna biti hladno.« reče najboljša prijateljica in jaz se z njo strinjam. Po poti sva govorili o večerji, ki sem jo imela z mami in Jamesom. Nisem ji povedala le tistega. Kmalu sva se znašli pred mojo hišo in se poslovili.
»Prepričaj mami, prav?« reče in jaz prikimam. Pomaham ji v slovo in odklenem vrata. Sezujem se in slečem plašč.
»Maddie?« me pokliče mami. Ne vem, kako to, da je že doma. Sledim njenemu glasu, ki me vodi v dnevno sobo. Prebledim, ko tam zagledam tudi Jamesa. Kaj počne tukaj?
»Hej.« rečem. »Nisem vedela, da boš že doma.« še dodam.
»Pozabila sem ti povedat, oprosti.« reče in jaz prikimam.
»Kaj bo dobrega?« jo vprašam. Poskušam se izogniti očesnemu stiku z Jamesom.
»James bi ti rad nekaj povedal.« reče in meni zaledeni kri. Pogled preusmerim vanj.
»Slišal sem za zabavo, ki jo prireja tvoj prijatelj. Slišal sem tudi, da je Ashton povabljen.« začne. Ničesar nisem rekla, le prikimala. »Lahko bosta šla, vendar pod enim pogojem.« doda. Vedela sem, da ne bo tako enostavno. Čutila sem to.
»Ja?« vprašam. Nočem slišati tega pogoja, preprosto nočem.
»Strinjati se moraš, da se preselita k nama. Kupil sem novo hišo in želiva, da tudi vidve prideta živeti k nama. Tvoja mami se že strinja. Čakamo samo še tvojo potrditev.« pove in jaz otrpnem. Živeti k njemu? Se je moji mami popolnoma zmešalo?
»Hiša ni daleč od tu, Maddie. Dve ulici od tu. Še vedno boš blizu svojih prijateljic in šole. Razlika je le, da je hiša večja, bazen in ogromen vrt ima. Imela bi tudi večjo sobo.« se zdaj oglasi mami. Pogledam jo s prebledelim pogledom.
»Razmisliti moram.« je vse kar uspem reči. James me grdo pogleda.
»Do jutri imaš čas.« mi reče in jaz pokimam. Stečem v svojo sobo in jo zaklenem. Moji mami se je zmešalo. Ne moreva se preseliti k njemu. Ni govora. Ne morem iti živet k nekomu, ki mi je počel tisto. Slišim, da so se vhodna vrata odprla in zaprla, kar pomeni, da je mamin ljubček odšel. Hitro odklenem vrata svoje sobe, ker vem, da bo prišla mami.
»Maddie. Ljubica.« vdre v moj zasebni prostor. »Ta možnost je več kot odlična. Zate, zame. Tako lahko začneva na novo.« reče. V očeh se mi nabirajo solze.
»Tako hitro si ga pozabila?« vprašam. Vem, da ve, da mislim očija.
»Srček, Thomasa nikoli ne bom pozabila. Vedno bo v mojem srcu.« reče in me poboža po laseh.
»Ni videti. Jamesa poznaš komaj par mesecev in se hočeš preseliti k njemu? In to si izkoristila za pogoj na zabavo. Kako podlo je to, mami. Tega nisem pričakovala od tebe.« povzdignem svoj glas in ona vstane.
»Prvič, ne dviguj svojega glasu. Drugič, rada ga imam, Madelaine. Z njim sem zaživela na novo. Tretjič, pogoj je čisto v redu. Mlada si še za take zabave.« tokrat povzdigne glas ona.
»Prav.« rečem. Začudeno me pogleda.
»Kaj je prav?« me vpraša.
»Lahko se preseliva.« ji odgovorim in njen izraz je osupel. Rada bi šla na to zabavo, ker imam rada Ethana in Harper. Za njiju dva bi naredila vse, tudi se preselila v hišo moškega, ki se me je dotikal po neprimernem mestu. Mogoče je bilo to prvič in zadnjič.
»Si prepričana?« me vpraša in spet sede k meni.
»Ne, nisem. Vem, da se bova preselili, če jaz privolim ali ne. Vseeno je.« ji odgovorim. Slišim, kako zavzdihne in zapusti sobo. Po mojih licih stečejo solze in moje dihanje postaja težje. V kaj sem se pustila prepričati? Ne vem, ali se je zmešalo mami ali meni.
******************************************************************************
Mnenja?
19. avgust 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
Next!!!
19. avgust 2018
neext
19. avgust 2018
Hej hvala vama za nexta, tukaj je nov del.

6.
Do večera sem preživela v svoji sobi, brez stika s svojo mami. Ona ni imela želje govoriti z mano, jaz, če sem iskrena, še manj. Nikoli, res nikoli, si ne bi mislila, da bi se preselila k nekomu, ki ga sploh ne pozna dovolj dobro in s tem nekako izsiljevala hčer za eno navadno najstniško zabavo. Moje misli in jezo zmoti trkanje po vratih sobe. Zamrmram nekaj v smislu naprej in izza vrat pokuka Harper.
»Kaj je pa s tabo?« zgroženo vpraša, ko opazi, da imam oči rdeče in zabuhle. Vrže se na mojo udobno, veliko posteljo, popolnoma enako kot, ko sva bili majhni. Pogledam jo s kar se da prepričljivim, veselim pogledom.
»Preselila se bom.« rečem. »Mislim, jaz in mami.« še dodam, da me ne bo narobe razumela. V trenutku vstane in odpre usta, da bi nekaj rekla, vendar jo prehitim. »Baje samo dve ulici naprej.« rečem in zavijem z očmi.
»Zakaj? Kam?« me vpraša in jaz skomignem z rameni.
»Mami se je tako odločila. Rada bi živela z Jamesom v veliki hiši z bazenom.« ji povem. To, da je selitev pogoj, da se udeležim zabave, spustim. Vem, da bi me nadirala, če bi vedela, da sem zaradi zabave sprejela to norost.
»Prekleto, Mads. Ti sovražiš Jamesa!« skoraj, da zakriči. Prestrelim jo s pogledom in ona povesi pogled.
»Vem. Saj bom v redu. Še vseeno bova blizu, Harper.« jo skušam potolažiti. Zopet sede zraven mene in me objame preko ramen. Tako zelo jo imam rada. Nekaj naju zmoti. Verjetno bolj mene kot njo, zmoti me moja mami, ki je zopet vdrla v moj zasebni prostor.
»Ali mogoče poznaš trkanje?« jo vprašam in jo grdo pogledam. Ve, da ji zamerim to kar je naredila. Ve, da ji zamerim, da se je strinjala z Jamesovim pogojem.
»Večerja je.« reče in ignorira moje vprašanje. Ali sem sploh pričakovala odgovor? Njej je vseeno za druge, skrbi jo le zase. Vseeno ji je bilo zame, ko je oči umrl. Vseeno ji je bilo, da sem morala jaz skrbeti zanjo in ne ona zame, da sem bila praktično jaz njena mama, da sem pospravljala njene prazne steklenice prekletega alkohola. Vseeno ji je bilo, da me je bolelo to, da sem izgubila očija, ker se je vanj zaradi alkohola zaletel nek bedak in hkrati zaradi enakega razloga izgubljala mami. »Bosta prišli dol?« še vpraša in jaz se zdramim. Ah, te moje misli. Temne misli, ki nočejo ven.
»Bova, ga. Rose.« namesto mene odgovori moja najboljša prijateljica, moja ne krvna sestra, ki se sploh ne zaveda, kako zelo veliko mi pomeni. Mami se ji nasmehne in odide, Harper pa strese moje rame.
»Zberi se, Maddie.« mi reče in jaz se ji kislo nasmehnem. Skupaj zapustiva sobo in odideva do kuhinje, kjer naju čaka večerja. Jajčna omleta s špinačo. To je naredila zanalašč. Ve, da sem jo oboževala. Ja, sem jo oboževala. Zdaj pa jo ne več, ker je ne naredi oči. On je delal najboljšo jajčno omleto s špinačo. Vsako soboto zjutraj ob pol sedmih zjutraj je prišla k nam Harper. Vsako soboto nama je delal jajčno omleto s špinačo in sveže stisnjen pomarančni sok. Ob sedmih sva se usedli na kavč in do devetih zjutraj gledali risanke.
»Ti je všeč?« me vpraša mami, ko opazi, da sem pojedla eno žlico.
»Ni slaba.« zamrmram. Žalostno se nasmehne. Meni je vseeno. Tokrat je vseeno meni. Vseeno mi je za njeno žalost, veselje, jezo ali razočaranje.
»Meni se zdi super, ga. Rose.« napetost med nami prekine Harper. V srcu me stisne, ko se spomnim na tisto kar mi je počel on in ji nisem povedala. Ne morem ji povedat. Gnusila bi se ji. Tega ne morem povedat nobenemu. To je nekaj ogabnega, vsi bi mislili, da sem navaden gnus. Pravzaprav se ne bi motili. Od takrat, ko se me je dotaknil, se gnusim sama sebi, čeprav tega ne pokažem. Če ljudem pokažeš šibkost se začnejo spravljati nate. In tega v tem trenutku res ne potrebujem. »Bosta Maddie in Ashton lahko šla na zabavo?« vpraša Harper mojo mami. Nasmehne se.
»Seveda. Tudi James je navdušen, da bo Ashton spoznal nove prijatelje.« ji odgovori in vidim, kako se moji prijateljici svetlikajo oči od navdušenja. Ne vem, kdaj se je moja mami naučila tako dobro lagati. Do konca pojemo večerjo, s Harper pomagava mami zložiti posodo v pomivalni stroj in potem se poslovimo.
»Pazi nase, Harper.« jo opozori mami. Vedno, ko je šla od nas tako pozno, ji je rekla, naj pazi nase. Ona je poznala pot do njene hiše kot lasten žep. Vseeno ji je bilo ali je bilo poletje, zima, dež, sneg ali sonce. Vedno je prišla domov. In vedno je poklicala, da je varno doma.
»Vedno, ga. Rose.« milo reče Harper in jaz jo objamem.
»Se vidiva jutri, noč.« rečem in ona prikima. Zaprem vrata in odidem v kopalnico, kjer se pripravim za spanje.
**************************************************************************

Mnenja? Teorije?
22. avgust 2018
neext
23. avgust 2018
Next
25. avgust 2018
neeeeeext!
26. avgust 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg