u23493
u23493
aja pa nadaljuj!!
02. julij 2010
ne ne nisem vedla...sory
02. julij 2010
Ker nama je bil dolg čas sma poslušale muziko,ko pa je naenkrat cela družina padla v nezavest.Vsi smo se zbudili v temni lukinji.Vse nas je bolela glava,mene pa najbolj.Alex se je vstala ter zagledala en ročaj in ga poskušala premakniti."BOOOMMMM" je počilo in odprl se je nekakšen tunel ki nas je potegnil s seboj.Ko smo bili v tunelu se je začela nabirati voda ki je bila ledeno mrzla. Alex pa je potiho povedala:"Uššš kako mrzlo je tukaj.Nikoli ne bom prišla tukaj ven!"
Njen oče pa se je zresnil in povedal:"Najti moramo izhod iz tega tunela drugače se bomo utopili!"
Naenkrat se je voda ustavila in pred nami je stal beli duh.Rekel je:"Ustvaril vam bom en izhod.Pristali boste v stari hiši ampak potem morate pot nadaljevati sami!" Ubogali smo duha,on nam je ustvaril izhod in prispeli smo v staro hišo.Bila je poraščena z grmovjem,bilo je mrzlo in vse je bilo prašnato.Vsi smo se bali ampak Alexin oče je bil zelo pogumen.Alex je začela mrmrati:"Zakaj sem sploh v toti družini...zakaj moram biti tukaj.........jojjj!"
Jaz sem Alex slišala v tistem trenutku pa smo slišali tudi nekakšne glasove:"UUUUU.....JUUUUU...BUUUUJUUU!"
Meni so se od strahu kar tresle noge Alex pa so že pritekle solze.Alexina mama je bila zelo prestrašena in je Alex tolažila ter ji govorila:"Vse bo vredu,vse bo vredu!"
Tako smo čakali kaj se bo zgodilo....
02. julij 2010
u21212
u21212
NapreeJ plisss
02. julij 2010
u21437
u21437
naprei
02. julij 2010
u6488
u6488
naprej
02. julij 2010
Naprejjj...Zakon
02. julij 2010
u683
u683
02. julij 2010
hej ti laura če ti kaj ne paše izgini iz te moje zgodbe in mi ne rabiš take talat vsi nemremo bit taki dobri pisatelji veš in drugič to obdrži zase kaj je grdo!!!!!!!!!!!!!!!!!!
02. julij 2010
Čakali smo in čakali ampak nič se ni zgodilo.Vsi smo zaspali.Ko je bilo jutro smo še vedno tičali v tej hiši,jaz pa sem si mislila da bomo spet kjer drugje pristali.Prva sem se zbudila jaz in si šla ogledovati hišo.Ker sem zagledala vrata za v klet sem šla takoj noter.Bilo je zelo grozljivo.Iskala sem gumb za luč potem pa sem ga končno našla.Ko sem se obrnila sem si mislila OMG saj je na steni z rdečo šminko pisalo:REŠITE SE IN TO ZELO HITRO PREDEN...Dalje pa ni nič pisalo saj sem zagledala dekle ki je bilo umorjeno in v roki je držalo šminko.Bila je enake barve kot ta na steni.Hitro sem zbežala k drugim in jim vse povedala nato pa še pokazala.Dolgo smo iskali za kakšen izhod ampak ga nismo našli.Nato sem jaz povedala:"Tukaj straši.Nevem če bomo prišli od tod,prej bomo že mrtvi!"Potem smo pa spet zaslišali:"BUUU...JUUUUUUUUU...BOOOOOOUUUUU....HAHAHAHAHAHAHAH...."Vse nas je bilo tako strah da bi se najraje samo prej ubili.Alex je stopila en korak nazaj ko jo je nekaj potegnilo za nogo."Aaaaaaaa...!"je zacvilila in hitro izginila.Alex ni bilo več...
02. julij 2010
NADALJUJEM?
02. julij 2010
naprrreeej c00Ł jeee
02. julij 2010
Bila sem prestrašena in začela klicati Alex.Njena mama se je jokala oče pa je odgovorno povedal:"Ni mrtva!Skrili so jo sigurno!!!"Naenkrat pa še je mene zgrabilo za nogo in me potegnilo.Globoko,globoko pod zemljo in pristala sem v...............kanalizaciji.Glava me je tako bolela od udarca da sem dobila buško."Fuuuujjjj,kakooo tuu smrdiii!"sem se zadrla in se prijela za nos.Nato sem pa spet zaslišala glas.Ampak ta glas je bil nežen.Zdelo se mi je kot da bi to govoril angel:"Vse bo v redu samo zaupaj mi!"Jaz sem pa vprašala:"Kaj,kaj ti naj zaupam.Kje si?"
"Samo sledi mojemu glasu!"je rekel ta nežen glas.Jaz sem sledila in pristala sem v knjižnici.Bila je velika ampak vse je bilo prašnato.Zahvaliti sem se hotela glasu ampak je izginil.Vse je bilo ti ho ko pa sem nekaj zaslišala:"UUUUUUJJJ...POMAGAAAJTEEE...PROOOOSIIIMM...!"Mislila sem si da to govori človek ampak slišalo se je kot da bi to govorili otroci.Sigurno so ugrabljeni in jih mučijo sem pomislila.Med njimi je tudi sigurno Alex.Sledila sem glasovom ko pa sem za menoj zaslišala stopinje.Obrnila sem se in videla da za menoj hodi deklica majhna in v roki je imelaaa.....noooož .
"Zdaj pa je res čas da izgineš iz sveta!!!"je rekla in počasi hodila za menoj.Tekla sem in tekla in gledala nazaj ko sem se zadnič obrnila in videla da deklice ni.Le kam je izginila sem si mislila?Naenkrat pa je deklica se pred menoj prikazala in me zgrabila za roke.Planila sem v jok in še ji govorila:"Zakaj si izbraala m-mene p-p-prosimm iizpusti meeee...!"Tedaj je deklica še bolj postala jezna in iz njej je prišlo še več deklic."Ne razjezi me preveč !"mi je spet rekla meni pa so se od straha tresle noge!Kaj naj zdaj storim? sem si mislila in se še spominjala na moje otroštvo kakšno je bilo.Takrat pa sem se nekaj spomnila.Podrla sem deklico in zbežala naprej.Deklice so se podile za menoj in kričale naj se ustavim saj tak in tak ne pomaga bežati naprej.Naenkrat pa se je pokazal duh in mi začel govoriti:"Teci naprej jaz pa jih bom malo ustavila!"Jaz sem jo ubogala in tekla naprej.Nisem se ozirala nazaj saj me je bilo strah.Izvedela sem da je ta duh govoril kot prej tisti glas ki je bil tako nežen,vedela sem da je to sigurno moj varovalni duh...
02. julij 2010
u23493
u23493
ajde naprej!!
02. julij 2010
u683
u683
samo svoje mnenje sem izrazila, saj ne pravim da ne pišeš dobro ampak ta zgodba mi preprosto ni všeč.Ok?
02. julij 2010
okej ....soryy....morda imaš prav.....
02. julij 2010
Iskala sem naprej ampak nisem našla Alex ali pa njene starše.Ker sem bila utrujena sem si poiskala ležišče se vlegla in zaspala.Ponoči sem se še zbudila saj me je tlačla nočna mora.Poskusila sem zaspati naprej ampak nisem morala.Hvala bogu sem zraven imela vžigalice.(Vedno sem jih imela v žepu za vsak slučaj).
Prižgala sem eno vžigalico in začela nadaljevati iskat.Ko sem zaslišala neke glasove sem si mislila da je to Alex.....saj je bila.....ampak bilaje.......duuuuhhh!!!Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeee!!!!"Alex kaj je bilo steboj kaj si postala...?"sem z solznatimi očmi govorila."Zdaj me ne bo več tu na pravem svetu!"je povedala.Jaz pa sem ji odvrnila:Zakaj pa tebe,ne bi smelii!"Potem pa mi je žalostno povedala:"Dobila sem nalogo da-da te moram .."Jaz pa sem jo vprašala:"Kaj,kaj moraš z menoj narediti?"
"Ubitiii te moraaam!!!"je rekla glasno, meni pa se je od groze stisnilo srce."Oprosti.Imam samo dva dni časa da te ubijem!Ampak nemoreem moja prijateljica si!" Nato pa sem ji z tresočim glasom povedala:Vem da sva prijateljici!"Nato pa še je Alex dodala:"Teci domov čim prej in odidi nod tu vsi te iščejooo..!"Takrat pa je Alex izginila.Spet je ni in je več tudi ne bo...
02. julij 2010
Nadaljuj
02. julij 2010
u6488
u6488
next!!!!!
02. julij 2010
u23493
u23493
nadaljuj!!
05. julij 2010
u683
u683
saj ni nič
05. julij 2010
u23493
u23493
nadaljuj!!
05. julij 2010
next...
29. julij 2010
u14716
u14716
next noooooooooooooooooooooooo
29. julij 2010
Ok spočila sem se za par mesecev zaj pa dale!!!
09. oktober 2010
Bila sem lačna,osamljena,jezna,žalostna in popolnoma brez moči.Izgubila sem vse kaj sem imela.Odločila sem se da bom hodila naprej ampak vedela sem da me še vedno zasleduje tista deklica.Ker sem bila lačna sem raje iskala hrano,ampak vedela sem da je v tej votlini samo pajčevina in duhovi!
Vse je bilo tako grozljivo in tiho,preveč tiho....
Ko sem hodila sem se naenkrat spomnila da imam v žepu mobilni telefon.
Povlekla sem ga iz žepa,ga prižgala in napisal se mi je napis: PRAZNA BATERIJA.
"Šittttt"sem si rekla in telefon zabrisala v steno.Naredilo je POOKKKKK!
Potem sem se vsedla in jokala saj nisem imela nobenega ob sebi.
"Zakaj ravno jaz.....zakaj so me izbrali in Alex......zakaj!!??"sem si po tihem rekla.
Ta nočna mora ni nikoli odnehala.

NADALJUJEM??
YES or NO??
09. oktober 2010
par komentarčkov no!
11. oktober 2010
u27744
u27744
ja nadaljuj pa a lahk daš še par fotk? tnx!
11. oktober 2010
neja mi gre dodajat slik..ker nekaj šteka...bom drugič ko bo prišo stric popravit..
23. oktober 2010
Ponoči sem se zbudila saj sem slišala čudne glasove.Vstala sem se in se stisnila k zidu.Mislila sem da so to tiste deklice. Ampak bila sta...Alexina starša.
Bila sem tako vesela da sem začela jokati."Kje si pa bila?"me je vprašala Alexina mama."še sama nevem kam sem hodila"sem ji odvrnila.nato smo se vsi stisnili skupaj in zaspali.Alexina starša sta zame bila kot mama in oče.
Zjutraj smo se zbudili pod nekim drevesom. ZUNAJ!!! Bili smo rešeni...A nekaj je Alexin oče zagledal.DEKLICE!!!!!Neeee... nismo rešeni...Začeli smo bežati in bežati ko smo padli v jarek in...sem se zbudila spet v jami.Samo sanje so bile.Grde sanje.
Zjutraj sem bila lačna.Oziroma vsi smo bili lačni."Nič nimamo"ja rekel Alexin oče."pa bomo pač nadaljevali pot"je dodala njena mama.Tako smo hodili in hodili, dokler nismo prišli do nekega križišča.Iz ene strani je tekla voda. "Strah me je"sem rekla.Nato smo si izbrali eno pot in nadaljevali.Moje življenje je prazen nič.
23. oktober 2010
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani