Evo spet jaz in zelo kratka bom (: Prevajam fanfic iz Wattpada, upam da vam bo všeč in da bo brano, če ne zbrišem temo (: Uživajte ob branjuuu! <3







0.

"Zdravo, jaz sem Am- Harry?!". Amyjin nasmešek je zbledel in namesto tega, je njen izraz na obrazu bil popolnoma šokiran. Zazrla se je vanj s širokimi očmi. Harry je svojo torbo vrgel na tla in tudi njegove zelene oči so se razširile.
"Amy?! Kaj pa ti počneš tukaj?", se je Harry približal Amy, ki je samo stala. Oba sta bila zelo presenečena, da sta se po tako zelo dolgem času spet srečala.
"Kaj jaz počnem tu? Raje mi povej, kaj TI počneš tukaj?", je rekla Amy in s prstom pokazala nanj. Ni odgovoril, ampak, ko je za sekundo dobro pomislila, so se njene oči spet razširile.
"Ne mi reč, da si moj sostanovalec.". Harry se je namrdnil in to je bil ključen in dovolj očiten odgovor za Amy.
"Dolgo se že nisva videla, ljubezen.", je spregovoril Harry, Amy pa je samo zavila z očmi. "Kje je moj objem?", je vprašal in na široko razprl svoje roke za Amy, ampak ga je ta potisnila vstran in stekla v svojo sobo.
"Dobro Amy, ampak zapomni si. Zdaj živiva skupaj in pogovorila se bova prej ko slej.", se je zadrl Harry, da bi ga Amy lahko slišala. "Še boš prišla nazaj, Amy.", je rekel sam sebi, ves nasmejan.

Kaj bo naredila sedaj? To je bilo vse, kar je trenutno letelo skozi Amyjine možgane.
***************************************************************







1.

*AMY*

Sonce je pripekalo v moj obraz in me zbudilo. Poskusila sem se prebiti skozi to svetlobo, zato sem počasi odprla svoje oči. Bila sem v svoji sobi in počasi sem se vstajala, si podrgnila oči z mojimi ne preveč velikimi rokami. Sprehodila sem se iz svoje spalnice do kopalnice, kjer sem si umila zobe in obraz. Naenkrat pa sem zaslišala čudne zvoke, ki so prihajali naravnost iz kuhinje, zato sem odšla pogledat, kaj se dogaja.
"Kaj za vraga je bilo tole?", sem sama sebe vprašala. Ko sem prišla tja, sem opazila znano postavo, na kateri so bile samo boksarice. Zdaj sem resnično obžalovala svoj prihod v kuhinjo. Moj bog, pozabila sem, da od zdaj naprej živi z mano. Lahko vsaj obleče kaj nase?
"Oh moj bog! Obleči nekaj, stari!", sem zagodrnjala. Harry se je na hitro obrnil in se mi nasmejal. Obožuje to, da me lahko draži in to je en razlog več, zakaj ga sovražim. Moje oči so zdrsele navzdol do njegovih prsi in tatujev, ampak potem se se ustavila, ko sem ugotovila, da ga pravzaprav preverjam. Pogledala sem hitro nazaj v njega, preden bi lahko ugotovil, ampak je bilo prepozno. Moje rjave oči, so se srečale z njegovimi zelenimi.
"Ti je všeč to, kar si videla, Amy?", je vprašal.
"Ne."
"Torej, v mojem prejšnjem starem stanovanju je bila moja rutina ravno to, da sem vedno hodil naokoli v spodnjicah. In zdaj, ko živim tukaj, bom počel, kar bom želel.", je rekel, jaz pa sem se mu samo zasmejala.
"Prvič, rekel si 'star apartma'-".
"Staro stanovanje."
"Staro stanovanje, no saj je vseeno. Ampak tam si bil popolnoma sam, zdaj pa živiš z mano. Mislim, da bi moral to spoštovati-"
"Saj spoštujem.", me je spet prekinil in mi nato pomežiknil. Moj bog, kako je nadležen.
"Nehaj me prekinjati. In ne boš delal vsega kar si želiš, ker sem tudi jaz tukaj. Zadnja stvar je pa ta, da bova morala postaviti pravila, če misliš živeti tukaj z menoj.", sem rekla in sedla na najvišji stol v kuhinji.
"Ne zdaj, prosim!", je zagodrnjal. "Saj vseeno, greva od začetka. Dobro jutro, srček.", je rekel z nasmeškom na obrazu, jaz pa sem se namrščila ob besedi 'srček'. Zakaj vedno najde nek način, kako me bo naredil jezno ali pa tečno?
"Ne. Kliči. Me. Srček.", sem z zamiki rekla.
"Nikoli .. Srček", je spet rekel, zato sem samo zavila z očmi in zagodrnjala. Zasmejal se je in nato na mizo položil cel krožnik poln palačink. Ljubila sem palačinke, bile so moje najljubša jed. Namenila sem mu zmeden pogled, on pa se je preprosto le nasmejal. Pogledala sem v krožnik, nato v njega in privzdignila eno obrv.
"To je zame?", sem vprašala in prikimal je. Nisem rekla ničesar več, ampak dejstvo je, da sem se morala zelo potruditi, če sem hotela obdržati resen obraz in paziti, da nasmešek ne bi pokvaril vsega. Zagrizla sem v palačinke in pogledala Harryja.
"Nebom te vprašal, kako kuham, ker vem, da je popolno. Oba veva to.", se je Harry pošalil in mi spet pomežiknil. Takoj je srčkan - Mislim domišljav.
"Ni tako dobro.", sem rekla in stresla z glavo. Nasmejal se je in odšel vstran. Skoraj sem že pojedla in čez nekaj minut sem zaslišala hihitanje. Zasukala sem se nazaj in videla Harryja končno oblečenega. Na sebi je imel črne hlače in črno majico s kratkimi rokavi. Me je zares poslušal? Čudno, to mu ni podobno.
"Poglej, zgleda kot, da si mi lagala ves čas. Mislim, zakaj mi nisi takoj povedala, da ti je všeč moja hrana? Nebi rabila lagati, veš.", je rekel, jaz pa sem kot običajno samo zavila z očmi. Dobro, lagala sem, ampak nisem želela, da bi bil spet tako ponosen nase. Če je prišel nazaj zato, ker misli, da bo dobil še 'drugo priložnost', potem je najbolje, da kar odneha.
"Amy?", je rekel, jaz pa sem ga zmedeno pogledala.
"Ja?"
"Si v redu?", je vprašal zaskrbljeno. Prikimala sem. No, pa spet lažem.

*HARRY*

Amy je težka oseba. Ni bila takšna so mene v preteklosti, ampak saj si zaslužim. Jaz sem razlog, da se je spremenila. Jaz sem jo spremenil. In sovražim se zaradi tega. Ampak nikoli je nebom zasovražil. In tako zelo sem sebičen, da sem prišel nazaj zaradi naju. Morda je prepozno, ampak želim, da bi bila srečna in želim si tudi, da bi se oba nehala prepirati ter da bi bila oba srečna, kot spomini, ki bi si jih morala večkrat deliti. Da bi mi spet verjela, da sem se spremenil, ji moram pokazati marsikaj, ampak lahko povem, da bo dolga in težka pot. Rad bi samo, da bi se mi odprla in mi zaupala. Dražil jo ves čas, da bom iz nje povlekel spet staro Amy nazaj. Dobil bom to priložnost, spet mi bo zaupala. Moram samo poskusiti kolikor močno pač lahko, da zlomim njene zidove, ki jih je zgradila dolgo časa nazaj.

Vse bom poskusil narediti za Amy.
***************************************************************

Here we go :'D Evo uvod in prvi del (: Jaz upam, da vam je všeč in da boste še naprej brale (: Še enkrat če ne boste brale, bom temo ZBRISALA! (:

*Mnenje?
*Next?
15. julij 2014
u60555
u60555
Next.
16. julij 2014
u175492
u175492
next
16. julij 2014
u171835
u171835
men je ful všeč...next
16. julij 2014
u171929
u171929
mnenje: super je!
next: jaaaaa itakk
16. julij 2014
next super
16. julij 2014
omg *O*
neeeeeeeeeeeeext *O*
16. julij 2014
u155253
u155253
Da mi ne pomisliš tega zbrisat!!! kr je popolno *.* neext <3
16. julij 2014
top prevajaš*o* neeext:3
16. julij 2014
SEJ NEBOM ZBRISALA KER VIDIM DA LEPO BERETE :3 IN BOM NADALJEVALA NOCOJ <3 BE READY (:
16. julij 2014
Hσяαη'ѕ_Fαкєя유 HVALAAAAA SE TRUDIM HIHI <3
16. julij 2014
yey c':
16. julij 2014
nexttttttttttttttttttttt čim prej+nova bralka
16. julij 2014
u142585
u142585
*Mnenje? Wawawawa :$ to je popolno! *o*
*Next? Jaaaaa!
17. julij 2014






2.

*AMY*

Zunaj se je mračilo. S Harryjem sva sedela na kavču in se gledala. Televizija je bila prižgana, a je nisva gledala, ker sva bila preveč zaposlena z najinimi novimi hišnimi pravili. Ves dan me je Harry še vedno jezil in me mučil. To je bil prvi dan najinega 'skupnega' življenja, ampak se nikakor nisva mogla sporazumeti. Že sam sebi je šel na živce, jaz pa sem želela le, da bi se lahko nekako izmuznila in odšla od njega vstran.
"Dobro. Za zdaj imam 5 pravil.", sem rekla in si z roko šla skozi svoje tanke rjave lase.
"Ugh, sovražim to številko.", je zagodrnjal.
"Me ne zanima?", sem sarkastično rekla.
"Nesramna si.", je rekel in zavil z očmi. Pizda, ves dan se obnaša kot kakšen otrok.
"Počutim se, kot da bi živela z otrokom.", sem pojasnila in pogledala Harryja, ki je zagrabil skodelico s čajem iz mize in nato srknil požirek. "Prvo pravilo, potrkaj na vrata, preden vstopiš-"
"Oh ja, ker bi se lahko preoblačila.", je rekel Harry in se pačil, "Bom še premislil o tem."
"Utihni. Oba bova spoštovala ta pravila, jasno?", sem rekla jezno, on pa je prikimal ter spet zavil z očmi. "Drugo pravilo, ne delaj nereda ali pa boš moral pospraviti in počistiti prav vse."
"Kakorkoli!". Sovražila sem, da je moje stanovanje bilo umazano in nepospravljeno in to sem rekla zato, ker vem, da bi lahko povzročil nered kdajkoli.
"Tretje pravilo, ne igraj se z mojimi stvarmi in ne vstopaj v mojo sobo, ko me nisem tukaj."
"Ti je kdo rekel, da sem triletni otrok? Mislim, ne igram se s stvarmi.", je rekel. Privzdignila sem obrv in ga pogledala. Pogled je preusmeril navzdol v svoje roke in zavzdihnil. Obrnil je se proti meni in se mi nasmejal ter pokazal svoje luknjice v ličkih.
"Četrto pravilo, če izgubiš ključe, to ni moja krivda in se za to ne sekiram-"
"Hej! To ni pravično!", je Harry takoj vskočil v besedo.
"Rekla sem, da se ne sekiram.", sem pojasnila in se namrščila.
"Res si nesramna."
"Samo zapomni si, ne bom ti odprla vrat.", sem rekla in mislila sem smrtno resno. To bi bila edina rešitev, da nebi več prišel nazaj.
"Torej je tukaj še kaj, kar bi moral vedeti?", je sarkastično vprašal Harry in prikimala sem.
"Najbolj pomembno, peto pravilo. Ne hodim naokoli samo v spodnjicah-"
"Oh, torej želiš, da sem popolnoma na-"
"Ali nag.", sem ga prehitela. "Nisi mi pustil, da dokončam.". Obrnila sem se vstran in tokrat sem bila jaz tista, ki bo zmagala to igro.
"Nisi smešna, Amy.", je rekel. Vstala sem in odkorakala proti svoji sobi. "Ampak je čudno. To jutro je delovalo, kot da me ljubiš preverjati.", je še dodal in se smejal. Ustavila sem se in stopila korak nazaj.
"Kako, prosim?"
"Saj si slišala, Amy.". Stopila sem nekaj korakov do njega in odprla usta, da bi nekaj rekla, ampak se to ni zgodilo. Nič ni prišlo iz mojih ust. Harry se je vstal tako, da sva bila zdaj samo še nekaj centimetrov narazen.
"Zakaj me tako močno sovražiš?"
"Oba veva, kaj si naredil.", sem rekla in spet začela hoditi proti sobi, ampak sem se ustavila preden sem sploh vstopila, se obrnila k Harryju in ga pogledala. On se je le napravljal in igral nedolžnega dečka, ampak to ni bil on. "Aja in prosim, ugasni televizijo.", sem rekla in se mu nasmejala, nato pa za seboj zaloputnila z vrati.
Harryja sem samega pustila v dnevni sobi. Ko bi se le počutil za kaj krivega.
**************************************************************
MNENJE?
KRITIKE?
NEXT?
17. julij 2014
u142585
u142585
Popuno je!! *o*
Ni jih!!
Neeext!
17. julij 2014
u60555
u60555
Next
17. julij 2014
u155253
u155253
wow neext *.*
17. julij 2014
neeext*o*
17. julij 2014
Hahahahhaha jaaoo js bi bla pa srecna ce bi harry nag po stanovanju hodu haha
hhaha
neeeeeext
18. julij 2014
u156327
u156327
next
19. julij 2014
u171929
u171929
MNENJE: POPOVNOOO
KRITIKE: NI JIH!
JA ITAAAK NEXT!!!!
19. julij 2014






3.

*AMY*

Vsa zaspana sem se odpravila v kuhinjo po tem, ko sem opravila svoje obveznosti v kopalnici. Bila sem presenečena, ko v njej nisem našla Harryja.
"Uh, verjetno bo danes perfekten dan.", sem zamrmrala sama pri sebi in se nasmejala. Mislila sem, da je Harry odšel za nekaj dni, kar me je naredilo veselo, saj tako ne bom prenašala tistega tečnega in perverznega Harryja. Vzela sem kozarec in si natočila vodo ter srknila požirek. Obrnila sem se in se s kozarcem vode napotila proti dnevni sobi, ko sem ga zagledala.
"HARRY! PREKLETO SI ME PRESTRAŠIL!", sem se zadrla nanj, saj me je res močno prestrašil in počutila sem se, kot v grozljivki.
"Zlila si vodo name, zlomila si kozarec, zdaj pa sem jaz kriv za vse to?", je vprašal in si brisal vodo z obraza. Moje oči so se spet povečale, ko je omenil vse to. Sem res naredila vse to? Želela sem se opravičiti, ampak sem zaznala, da Harry spet pohajkuje brez majice in da je samo v spodnjicah.
"Me spet preverjaš?"
"Prelomil si pravilo?", sem vprašala nazaj, ko se je namrščil. Naredil je nekaj korakov proti meni, jaz pa sem stopala nazaj, dokler nisem zadela ob zid. Svoje roke je položil nanj, tako da nisem mogla nikamor. Kaj se ti spet plete po glavi, Styles?
"Ne, pravilo pet pravi; 'ne hodi naokoli samo v boksaricah ali pa nag'. Torej, lahko vidiš moje boksarice? Lahko vidiš mojega k-"
"Hej!", sem ga odrezala in prekinila ter spet izbočila oči, ko sem ugotovila kaj je želel reči. "Torej, si brez majice, kar pomeni, da si napol nag.", sem rekla, Harry pa je dvignil eno obrv in me gledal.
"No, ampak tukaj nisva postavila nobenega pravila za 'biti na pol nag'.", je takoj izkoristil priložnost.
"In da je jasno. Ti boš počistil ta nered tukaj.", sem rekla.
"Oh, res? Zakaj?"
"Ker si me prestrašil, torej je to tvoja krivda."
"Ne, pravilo dva pravi; 'ne delaj nereda, ali pa boš po-", Harry ni dokončal stavka, ker sem zagodrnjala in nisem želela več slišati ničesar, zato sem odšla dol in pospravila razbit kozarec ter pobrisala vodo, ki je bila polita po tleh. Čutila sem njegove oči na mojem telesu, zato sem se hitro obrnila in ga pogledala.
"Nehaj gledat v mojo rit.", Harry se je samo zasmejal.
"Oprosti, ampak je precej težko, ko pa imaš oblečene te vroče kratke hlače na sebi.", zmajala sem z glavo in se posvetila zlomljenim delcem kozarca na tleh, dokler se nisem vrezala. Zakričala sem in pri vsej tej bolečini zaprla oči. Hitro sem jih odprla nazaj, ko sem zagledala Harryja ob meni, kako mi zaskrbljeno pomaga.
'Zakaj mi sploh pomaga?'
'Zakaj se sploh sekira?'
'Saj je ravno on v meni pustil bolečino, bolj kot ta kozarec.'
Vsa ta vprašanja so letela po mojih mislih. Harry me je pogledal v oči, kot bi me želel vprašati, če sem v redu. Strmela sem vanj. Pogrešala sem te zelene oči še kako močno. 'Ne nisem. Lažem sama sebi.' Naenkrat me je Harry pobral in me pospremil do kuhinjskega pulta.

*HARRY*

"Končal sem.", sem rekel Amy z nasmeškom in si umil roke.
"Um, hvala.", je rekla nazaj in se mi nasmejala. Čakaj, se je res nasmejala? To je že dober znak.
"Ni zakaj.", Amy se je umaknila od kuhinjskega pulta, a sem jo ustavil. "Ne, pusti. Bom jaz počistil do konca, da si spet kaj ne narediš."
"Ne, Harry. Bom že sama, nič se ne bo zgodilo."
"Ne, Amy! Prosim, pusti.", stegnila je svojo roko, ampak nisem ji dovolil. Vem, da je to rekla samo zato, da bi se pomiril. Ampak vem, da bi se spet vrezala, zato sem želel pospraviti do konca. Preveč me je skrbelo zanjo. Zavzdihnila je, ko sem končno pospravil in počistil vse do konca. Pogledal sem jo in zaznal to njeno lepoto. Začel sem razmišljati.
'Mi je sedaj oprostila?'
'Mi bo morda dala še drugo priložnost?'
Ta vprašanja so letela skozi moje možgane, ampak je nisem želel vprašati. Vedel sem, da sedaj ni pravi čas za to, pa še prestrašil bi jo.
"Torej .."
"Moram se preobleči, ker grem ven.", sem rekel in Amy je samo prikimala.
"Uh, prav. Tudi jaz.", je rekla.
"Mislim, da si ne bom rabil umiti obraza, ker si mi ga že ti.", sem rekel in Amy se je tako sladko zasmejala, da sem se moral še jaz. Verjetno sem izpadel, kot kakšen idiot. Ljubil sem njen smeh in vsak njen nasmešek mi je vedno polepšal dan.
"Oprosti za to, mimogrede.", se je opravičila, jaz pa sem samo zamahnil z roko in ji namenil nasmešek. Počasi sem začel hoditi vstran, ko me je prijela za zapestje.
"Hvala, Harry.", se je zahvalila in prikimal sem. Spustila je moje zapestje. Hodil sem proti moji sobi, ampak sem se ustavil, ko sem spet zaslišal Amyjin glas.
"Vesela sem, da se nisi spremenil.", je rekla in se nasmejala. Odšla je v svojo sobo in zaprla vrata. Pustila me je v dilemi. Bil sem čisto zmeden.
Kako je to mislila; 'nisi se spremenil'?
******************************************************************
MNENJE?
VAM JE VŠEČ MOJE PREVAJANJE?
NEXT?
19. julij 2014
u142585
u142585
MNENJE? Popuno je! *o*
VAM JE VŠEČ MOJE PREVAJANJE? Jaaaaaaa!
NEXT? Jaaaaaaaa
19. julij 2014
next
20. julij 2014
u155253
u155253
Tak najbolj top prevajaš,res!! Next :$
20. julij 2014
u60555
u60555
Next
Popolno
Ja
20. julij 2014
u171929
u171929
fuul najbol prevajaš! popovno je <3 neext itak!!!!
20. julij 2014
Neeext*0*
20. julij 2014
u160233
u160233
Popolnost. ^.^
Nisem še brala boljšega prevoda.
Upam, da mu ne bo kar odpustila.
NEEEEXT!
P.S. Nova bralka. (=
26. julij 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani