ful dobro ;3
12. november 2014
u173340
u173340
neeeeeeeext!
naj ne gre v avstralijo :''c
12. november 2014
Next
12. november 2014
Neeext
12. november 2014
next
12. november 2014
Next
12. november 2014
neext^^
12. november 2014
next
12. november 2014
next
12. november 2014
Next dobite jutri!
Sicer ga že mam pol napisanega, sam ga ne morem do konca napisat, ker me mama naganja z računalnika -.-
Kakorkoli, jutri stoprocentno dobite next.
Bom probala še v šoli na roko napisat, samo upam da mi učiteljica zvezka nebo vzela.
Ker med poukom pišem.Če pa ni zanimivo......
xoxo,Naja
12. november 2014
Haha raj ne tvegi zvezka pa tega da ucitlca zadeve na glas bere pred razredom
bomo mi pocakal, uzem si cs (: in ja js tut sovrazm k morm it dol s kompa/fona -.-
12. november 2014
Ne more to naredit,ker živim v nemčiji hahaha
Sej enkrat mi ga je že pa ga je zadržala do naslednjega dne Hahahahahah
Danes pa pol učitlca za mato neki nisem razumela pa pol mam zvezek na mizi pa next napisan pa pol na isti list pod nedokončanim nextom gre račune pisat!!!
Sam hvala bogi je s svinčnikom pisala pa sem lahko zradirala hahaha....
12. november 2014
Lepo haha. Sam ce ti ga uzame bos na istm kar se nexta tice :'P odloc se pa sama valda
12. november 2014
Sam ko je tak butast jaz grem mimo njene mize pa 'pomoti' vzamem moj zvezek iz njene mize hahahahaha
12. november 2014
hahaha
next
13. november 2014
next
13. november 2014
Nisem vedla kak naredit naslovnico in trailer in pol sem našla to temo za pomoč pri fanfictionih:
https://www.igre123.com/forum/tema/potrebujes-pomoc-tle-djob-s-vse-potrebno-za-ff/76354/1

in
NOUIS◢
mi je naredla nalovnico:
https://pbs.twimg.com/media/B2MK7I0IAAEYbNx.jpg

in trailer:
https://www.wevideo.com/view/265692086?timelineId=265561072

Tak da če rabite pomoč.....Idite na njeno temo.

Glede tega nexta:
upam da se vam ne bo zdel preveč depresiven in ne bote preveč jokali
Hope you like it!
No bye is a good one-Goodbye|Chapter 3|яєα∂у тσ яυη-σηє ∂ιяєcтιση ƒƒ

To, da sem morala oditi je bilo zelo hudo. A še huje se je bilo posloviti od Harrya.

Flashback

Zbudila sem se s spomini na prejšnji dan. Še vedno sem bila jezna na mamo in očeta, a se je jeza malce ohladila. Vstala sem iz moje zares udobne postelje in odšla do omare. Oblekla sem si bele kratke hlače z visokim pasom, srajco z angleško zastavo in si obula nizke rdeče All Star-ke. Odšla sem v kopalnico in si umila obraz ter zobe. Od make upa sem uporabila samo maskaro in eyeliner. Odšla sem v kuhinjo ter pojedla jogurt. Nisem ravno imela apetita. Mama in oče sta bila v službi, zato sem hvala bogu imela mir pred njima. Odločila sem se, da bom odšla k Harryu. Kar peš sem se sprehodila do njegove hiše. Pozvonila sem in odprla mi je Anne. »Ah, ti si Stephanie. Kar pridi naprej.« je rekla in se umaknila, da sem lahko vstopila. »Zdravo Anne. Kje je Harry?« sem jo pozdravila. »V njegovi sobi.« je rekla. Odšla sem do njegove sobe in odprla vrata brez, da bi potrkala. Zagledala sem Harrya kako je ležal na postelji in gledal v strop. »Kaj pa je tako zanimivega na stropu?« sem ga vprašala v šali. Odmaknil je pogled iz stropa in se nasmehnil. »Katie, kaj pa ti počneš tu tako zgodaj?« je vprašal. »Zgodaj Harry? Ura je 11.« sem rekla in se zasmejala. »Nisem vedel.« je rekel in se še sam začel smejati. »Pridi greva na sprehod.« sem rekla in ga povlekla za roko iz njegove sobe. Med tem ko sem ga vlekla do vrat si je še obul črne All star-ke. Odšla sva v bližnji park in se vsedla na klopco. »Harry nekaj ti moram povedati.« sem rekla. »Kate, kaj je narobe?« je rekel z zaskrbljenim glasom. »Am, preselila se bom v Avstralijo.« sem rekla z žalostnim glasom. »K-kaj? Odhajaš?« je rekel z zlomljenim glasom. »V Avstraliji je oče dobil službo. Zdaj pa moramo oditi.« sem rekla in začutila solze v očeh. »Kaj bom brez tebe? Moja najboljša prijateljica si.« je rekel in tudi on jokal. »Saj se bova slišala vsak dan. Tudi preko Skypa se bova lahko pogovarjala. Poleg tega pa imaš tudi fante.« sem rekla medtem, ko so mi po licih tekle solze. »Nikoli te ne bodo zamenjali. Klical te bom vsak dan. Tudi, če postanem slaven, se ne bo nič spremenilo. Obljubim.« je rekel in me objel. Močno sem se privila k njemu. »Tudi jaz te ne bom pozabila. Obljubim.« sem mu še jaz obljubila. »Kdaj greste?« je vprašal, ko se je odmaknil od mene. »Čez en teden« sem mu odgovorila. »Potem bova ta teden izkoristila po svojih najboljših močeh.« je rekel in se malce nasmehnil. Vrnila sem mu nasmeh in ga še enkrat objela.

*Čez en teden*

Harry ni lagal,ko je rekel, da bova zadnji teden izkoristila na polno. Vsak dan sva se družila. Pomagal mi je celo pakirat stvari v škatle. A na žalost je prišel tudi dan slovesa. Harry se je odločil, da bo odšel z nami na letališče. Zbudila sem se ob 6 saj smo ob 8 imeli let. Oblekla sem si krilo in top ter nizke All Star-ke. Vse stvari so bile v selitvenem tovornjaku, ki bo odšel z ladjo. Odšla sem v kopalnico in si umila zobe. Uporabila sem tudi maskaro in eyeliner. Nato sem odšla v kuhinjo. »Dobro jutro.« sem pozdravila mamo in očeta, ki sta pila jutranjo kavo. »Dobro jutro.« sta odzdravila. Iz elementa sem vzela svoje najljubše kosmiče in mleko. Vsedla sem se za mizo in vsa zaspana nesla žlico v usta. Ob tem sem se spomnila na Liama in njegov strah pred žlicami. Oh, kako bom pogrešala tudi fante. Po končanem zajtrku je zazvonil zvonec. Odšla sem odpret in pred vrati je stal Harry. »Hej Harry.« sem ga pozdravila in objela. »Zdravo Katie.« je rekel med objemom. »Čez pol ure bomo odšli.« sem rekla in pokimal je. »Torej imava še dovolj časa za sprehod.« je rekel in me potegnil iz hiše. Odšla sva na sprehod okoli soseske in do parka. Med sprehodom sva bila tiho in prepustila sem se lahko svojim mislim. Kako bom pogrešala to mesto. Tako majceno in naravno je. Miren kraj v katerem lahko vseeno uživaš. Ko sva prišla do parka me je čakalo presenečenje. Tam so naju čakali fantje. Obrnila sem se proti Harryu. »Si ti to organiziral?« sem ga vprašala. Samo nasmehnil se je in vedela sem odgovor. Stekla sem do fantov in jih objela. V group hug-u smo ostali kar dolgo. Potem smo se dali dve klopci skupaj in se pogovarjali. »Čez 10 minut morava biti doma.« me je opozoril Harry po nekaj minutah. »Fantje moram iti. Pogrešala vas bom. Zares« sem rekla in imeli smo še en group hug. Začutila sem kako mi po licih tečejo solze. »Hej ne jokaj Steph. Saj se bomo pogovarjali preko Skypa.« me je potolažil Liam. Ko smo se ločili sva z Harryem odšla. Po nekaj korakih sem se obrnila in jim pomahala. Pomahali so mi nazaj. Z Harryem sva odšla do naše hiše. Mama in oče sta že sedela v avtu in naju čakala. Vsedla sva se na zadnje sedeže in oče je odpeljal. Z Harryem sva se pogovarjala kot na normalen dan, in ne tako kot da se bova na ta dan morala ločit. Po približno 30 minutah smo prispeli na letališče. Harry me je ves čas spremljal, a ko smo prišli do predaje kart ni smel naprej. »Tukaj se moja pot konča.« je rekel Harry in me tesno objel. Po licih so mi začele teči tople solze. »Katie ne jokaj. Saj se bova še videla. Vsak dan se bova pogovarjala ali pisala. Nič se ne bo spremenilo med nama.« je rekel in me malce pomiril. Obrisal mi je solze. »Pogrešala te bom. Zelo.« sem rekla in spet so mi začele teči solze. »Tudi jaz te bom zelo pogrešal« je rekel in videla sem, da komaj zadržuje solze. Še tesneje sem e ga oprijela. Nekdo me je potrepljal po rami. Obrnila sem se in videla mamo. »Zamudili bomo let.« je rekla in videlo se je, da ji je težko, da me mora ločit od Harrya. Pokimala sem in še zadnjih nekaj sekund ostala v Harryevem objemu. Odmaknila sem se od njega in ga poljubila na lice. Oba sva jokala. Tudi on me je poljubil na lice in morala sva se ločit. Predali smo karte in odšli proti izhodu. Preden sem stopila v izhod sem se obrnila proti Harryu. Jokal je a se je vseeno nasmehnil. Pomahala sem mu in mu poslala poljubček. Pomahal mi je nazaj in obrnila sem mu hrbet. Za mamo in očetom sem odšla na letalo. Poiskali smo sedeže. Sedela sem z mamo oče pa je sedel pred nama. V trenutku, ko sem se vsedla sem si vtaknila slušalke v ušesa in začela poslušati glasbo. Čutila sem kako mi po licih tečejo solze. Vedela sem da je moj make up po vsej verjetnosti uničen, a ni me brigalo. Mislila sem lahko samo na njega.

End of flashback
13. november 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
13. november 2014
Sigurn je zgubu stike z njo *angry* -.- idiot.. mislm drgac se nebi rezaka ane? Okj lana naklada v tri krasne

NEXT!
13. november 2014
Next!
13. november 2014
Polouno je
ziher sta se nehala menit
Komi čakam
neeeeeeeext
13. november 2014
next!!!
14. november 2014
Neeeeeeeeeeeeeeext
14. november 2014
Next
14. november 2014
waa neext <3
14. november 2014
Neeeeeeeeeeeeext
15. november 2014
next
16. november 2014
next
17. november 2014
next
17. november 2014
Res mi je žal, da dolgo ni bilo nexta, ampak šola me ubija. Ta je malce kratek. To je bil zadnji next flashbackom.
Have fun!
First day in new school|Chapter 4|яєα∂у тσ яυη-σηє ∂ιяєcтιση ƒƒ

Čeprav sem pričakovala, da bo prvi dan šole grozen, sploh ni bil tako hud.

Flashback

Budilka me je zbudila in vsa zaspana in jezna sem jo ugasnila. Vstala sem iz postelje in odšla v kopalnico. Umila sem si obraz in mrzla voda me je vsaj malce prebudila. Odšla sem nazaj v mojo sobo in si izbrala oblačila. Izbrala sem si črne ozke kavbojke in rdeč pulover. Za obut pa sem si izbrala črne bulerje. Odšla sem v kopalnico in se naličila. Nato sem odšla v kuhinjo na zajtrk. Mama in oče sta bila v službi, zato sem bila sama. Pojedla sem jabolko, ker nisem ravno imela apetita. Nato sem vzela svojo šolsko torbo in peš odšla do šole. Pred velikansko stavbo sem se ustavila. Kar malce sem se je ustrašila. Globoko sem zajela sapo in vstopila. Ali poznate občutek, ko se vam zdi, da vas vsi opazujejo, ampak vas sploh ne? No, meni se je to zgodilo. Zdelo se mi je kot, da so vsi pogledi usmerjeni vame. Sledila sem napisom, da sem prišla do ravnateljeve pisarne. »Dober dan. Sem nova učenka.« sem povedala tajnici. »Kar stopi noter.« je rekla in nakazala proti vratom. Vstopila sem in zagledala veliko pisarno z veliko pisalno mizo. Na eni strani mize je bil prazen fotelj, na drugi pa čokat možak. Moj ravnatelj. »Dober dan, gospod ravnatelj. Sem nova učenka Stephanie Kate Collins.« sem se predstavila. Nakazal je naj se vsedem na prazen fotelj in ubogala sem ga. »Pozdravljena, gospodična Collins. Sedaj boš dobila urnik in zemljevid šole. Odšla boš v drugi letnik. Tvoji starši so uredili vse potrebno za vpis, zato lahko greš.« je rekel kratko in jedernato ter mi podal urnik in zemljevid. Poslovila sem se in odšla iz pisarne. »No to je bilo hitro.« sem si zamrmrala sama pri sebi, ko sem hodila po hodniku. Prvo uro sem imela Angleščino in začela sem iskati učilnico. Šola je bila zares velika in zamujala sem že 5 minut, ko sem jo končno našla. Potrkala sem na vrata in jih odprla. Učiteljica srednjih let ter cel razred so zrli vame. »Oprostite za zamudo. Sem nova učenka in nisem mogla najti učilnice.« sem se opravičila. »Danes ti opravičim, ampak se to naj ne ponovi« je rekla in pokimala sem. Upala sem, da ta učiteljica ni ena tistih, ki te prisilijo, da se predstaviš. A sem se motila. »Predstavi se prosim razredu.« je rekla in stopila sem pred tablo. Razgledala sem se po razredu in videla, da vsi zrejo vame. »Sem Stephanie Collins. Pred enim mescem sem se preselila iz Londona. Stara sem 1 let in rada rišem.« sem se na kratko predstavila in zdolgočaseno pogledala učiteljico. Pokimala je, češ da je vredu. »Sedeti boš morala pri Jackline, ker nikjer drugje ni prostora.« je rekla in pokazala na rjavolaso punco. Sprehodila sem se do njene mize in sedla. Obrnila sem se proti Jackline. »Živjo ime mi je Jackline. Bi bila moja prijateljica?« se je predstavila in me presenetila z svojim vprašanjem. Malce sem odlašala, ampak izgledala je prijazno. »Seveda. Tako ali tako nimam nobene.« sem rekla in se nasmehnila. Vrnila mi je nasmeh. Prenehali sva se pogovarjati saj smo začeli z poukom. Prvo in drugo uro smo imeli angleščino. Nato smo imeli dve uri biologije, uro matematike, uro likovne umetnosti in uro angleščine. Dan je bil dolg, ampak vseeno zabaven saj sem pri vsakem predmetu sedela z Jackline. Pri likovni umetnosti smo morali narisat portret soseda z oljnimi barvami. Ker sem sedela zraven Jackline sem narisala njo. Risanje mi je bilo vedno v užitek in dobila sem že veliko komplimentov glede mojih risb. V sliko sem vložila veliko truda in na koncu je izpadla zares lepo. Učiteljica je rekla, da je zares lepa in, da jo bo obesila v razredu. Bila sem počaščena. Po končanem pouku sem se poslovila od Jackline z objemom in odšla domov.
20. november 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani