Js mislim, da je zgodba o njej in vsem tem res napeta, izvirna in bralca pritegne. Like it Nismo obupale, hahah. Komaj čakam naslednji del. Next! Pa enako o zdravju and stuff.
22. marec 2020
Next! Like it. Zgodba je napeta, zanimiva, bralca potegne vase. Komaj čakam naslednji del.
22. marec 2020
hwala obema
22. marec 2020
Next
23. marec 2020
tnx, da berete
23. marec 2020
]Next[
23. marec 2020
Next
Odlično si razvila zgodbo! Nekajkrat se sicer zatipkaš, ampak vsebinsko pa super. Piši dalje in nikar ne obupaj!
23. marec 2020
u244743
u244743
ti samo piši ker si fuul dobra Next
23. marec 2020
Hvalaaaaa
Oblubem, jutri nov Next^^
23. marec 2020
u244743
u244743
jeej komi čakammmm
23. marec 2020
12.POGLAVJE
.............................................................................
Pravzaprav ne vem zakaj sem se tako odločila. Mogoče zato, ker drugače ne bom izvedela ničesar. Predvsem pa zato, da nebi imela slabe vesti zaradi "družinskega poslanstva". Pravzaprav, če dobro pomislim res ne vem zakaj ne bi postala morilka. Mislim, že tako ali tako ubijam živali. Ne bom skrivala, tudi ljudje mi zadišijo. Ampak te misli hitro odženem iz moje glave, ker se mi zdi to z ljudmi skoraj, skoraj ogabno. Ampak, ja, drobna iskrica želje vedno ostane.

Jacka in Stephany nisem videla že tri dni. Tudi o Jayu ne duha ne sluha. Odšel je takoj po najnem sestanku. Vrjetno domov. Če sploh ima dom. Tako sem ostala sama v " bloku". Večino dni sem preživela pred dolgočasnimi televizijskimi nadaljevankami in v vrtincu svojih misli. Večimo vprašanj sem razčistila. Nič takega me ni več zanimalo. Potihoma sem bila vesela, da vem, kaj bom delala celo življenje. Morila. Uau, res dober poklic. Kaj pa vem, mogoče mi bo še všeč...
Čakala sem, kdaj bom zaslušala kljuko od vrat in bosta vstopila Jack in Stephany. Nekako sem ju pogrešala, saj sta bila konec koncev onadva tista, ki sta me popeljala v ta drugačen, nenaraven svet.

Po nekaj dnevih neprestanega oziranja skozi okno, se mi je želja končno uresničila. Sedela sem v kuhinji s kozarcen soka v eni in žlico v drugi roki. Želela sem jesti. In, ne, ni mi uspelo. Zaslišala sem škrtanje ključavnice nadstropje pod mano in Jackov glas: "Jop, tudi jaz sestrinjam. Pot na Irsko res ni bila potrebna. Tisti trop volkodlakov imamo pod nadzorom. Pa še sploh niso tako slabi. Lepo so naju sprejeli." Imel je čisto meren glas. Bom vprašala kaj se dogaja? Seveda! Kdo pa se nebi tako odzval, če bi slišal pogovor o volkodlakih?
"Jack, Stephany, dobrodošla doma! Vse sem slišala! Povejta mi vse!"
Dejansko sta provolila. Na moje začudenje... Tako smo čez deset minut sedeli za mizo. Rekla sta, da sta lačna od dolge poti. Sploh ni bilo slabega vzdušja, tudi onedva sta sestrinjala, da mi vse povesta.
Začela sem: "No, kam sta šla?"
"Kot si že slišala sva se pidala na majhno potovanje na Irsko. V mesto Knocknamoe." Je rekel Jack. Pomignila sem, češ naj nadaljuje. Ampak oglasila se je Stephany.
"Tam živi trop volkodlakov, kar si lahko slišala že iz najnega pogovora spodaj. No, nikakršnje zveze niso imeli z nami..." obotavljala se je.
"Kaj ampak? Rekla si, da nimajo nobene zveze z nami." Sem dejala.
"No, nisem rekla, da je nikoli ne bodo imeli. Pravzaprav bodo čez en teden prišli k nam. V London." Je nadaljevala nekoliko...prestrašeno?
"Prosim!?" Sem prav slišala? Trop naših sovražnikov bo prišel naravnost k nam, v London!?
"Torej...čez en teden. In koliko jih bo?" Čudno, vse skupaj sem sprejela čudno mirno.
Jack: "Pravzaprav je to majhen trop, okoli petnajstih volkodlakov." Nisem si mogla pomagati, da se nebi zasmejala.
"Majhen trop? Saj se hecaš, a ne? Mislim, saj petnajst volkodlakov v hiši res ni nič takega..." Sem se zasmejala.
"Ne, resno misliva. Ampak Lisa, čudno se mi zdi, kako to, da še nisi vprašala ZAKAJ bodo prišli." Oh, saj res. Kako lahko pozabim na kaj takoo pomembnega?
"No, pa mi povejta"
"Lisa, Jay ti je povedal, da v nadnaravnem svetu nismo sami. Ni pa ti povedal popolnoma vsega." Če je misli na volkodlake to že vem. Ian, pa to... Kot bi mi bral misli je rekel: "Ja, vem, da volkodlake že poznaš. Ampak ne poznaš...ne poznaš Pogubljenih."
.............................................................................
Evooo, to je to. Se opravičujem za slovnične in pravopisne napake...
Upam, da vam je še zanimiv, pa da vas ne dolgočasem... Mogoče je kratko pa dolgočasno poglavje. Ampak enkrat(resno?)bo bolš. Oblubem
Mnenja? Teorije? Kaj so lahko Pogubljeni? Se vam zdi, da bi dogodki lahko tekli hitreje/počasneje. Preveč nakladam, dolgovezim? Ali premalo? Hvala, da bereteee<3<3<3
10. april 2020
Next
10. april 2020
Next
11. april 2020
Next
11. april 2020
u244743
u244743
Next
11. april 2020
Hvala vsem<3
11. april 2020
u244743
u244743
np
11. april 2020
Next
19. april 2020
Ojla, žal trenutno nimam preveč časa za objavljenje. Sicer se lahko zgodi, da bo novo poglavje tukaj že jutri, ali pa čez en mesec. Ampak ja, vrjetno prevladuje tista druga možnost. Glavo imam čisto prazno, sploh nimam idej, zato si moram vzeti malo pavze... Ampak zgodbico BOM končala, obljubim
02. maj 2020
Lana_bff_Luna
Lana_bff_Luna
Next
26. junij 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani