Next
08. februar 2020
Ok, Next bo okol poldne
09. februar 2020
brezveze to sploh nima smisla ti res ne bi bla za pisatlco
10. februar 2020
Glede na to, da je vsec veliko drugim bralcem, se mi zdi, da je zgodbica se kar dobra. Je pa ze na zacetku napisano, da ce ti vampirji in podobna mitoloska botja niso vsec pac NE beri... Po ZS sem te vprasala kaksna se ti zdi zgodba in hvala, da si izrazila svoje mnenje, pisati pa zaradi tebe pac ne bom nehala
10. februar 2020
pa to je čisto ponavlanje iz Somraka
10. februar 2020
Pa saj ravno to! Zelim ustvariti nek svoj svet, ki bo drugacen od ostalih vampirskih zbirk. Ce ne pises nobene zgodbice ne ves, kako tesko dobimo amaterski pisatelji idejo, ki jo potem spremenimo v povedi, povedi pa v celitno zgodbo. Glede na to, da je to moja prva zgodbica je razumljivo, da pac se ne znam pisati in se izrazati tako dobro kot nekatere osebe, ki so ustvarile ze 3 uspesne zgodbe in so z vsako nadgrajevale svoj besedni zaklad in ideje.
10. februar 2020
opipopip, če imaš sama slabo samozavest, se ne spravljaj na druge in jih ne ponižuj, da bi si jo povišala. Predvsem pa ne bodi pogumna samo zato, ker si na internetu in nihče ne vidi tvojega obraza.

Lalisa* ti se pa ne sekiraj preveč, sto ljudi sto čudi.
10. februar 2020
more
11. februar 2020
Okej, nadaljevanje je tuki. Mogoce bojo Next i mal krajsi...
.............................................................................
No, to pa je bilo odkritje.
"Oh, zakaj pa me gledaš tako začudeno? In saj res lahko me kličeš Clhoe."
To novo odkritje je v meni zbudilo samo še več vprašanj. Mislim, CLHOE JE JAYOVA MAMA!?
"No, mislim, da sem sedaj tukaj opravila. Sina ne bom pozdravljala, ker ima že tako ali tako preveč dela. Ti, Lisa pa kar odpri darilo. V urjenju" Stephany in Jack sta se spogledala. "ti bo še prav prišlo."
Do sedaj sem z vprašanji obupala. Upala sem, da se bo ščasoma vse razjasnilo.
"Drugače sem pa ravno na poti na Islandijo. Saj veste. V tem času se posli hitro razvijajo..." Se ne spet oglasila Clhoe.
"Ja, ja seveda vemo. Boš ostala še vsaj kakšen dan ali dva? Vsega skupaj se že tako ali tako nismo nič pogovarjali..." Stephany in njen brat sta se želostno spogledala. Želela sta se pogovarjati, izvedeti kaj je novega. Zdelo se mi je, da ne bo še kaj kmalu priložnosti za to. Nekako so se stvari dogajale prev na hitro. Bilo je preveč odkritji na enkrat.
Clhoe je odgovorila na vprašanje: "Ne, mislim, da bom res kar odšla. Koliko je ura? Oh, sedem!? Res se mi že mudi." Spet so se spogledali in se že samo z pogledi poslovili. Jaz sem bila še zmeraj čisto tiho. Slišala sem kako nekdo hodi po stopnicah. Videla sem, da nisem bila edina. Vse tri glave so se obrnile in zagledali smo Jaya. Stopal je po stopnicah v vsej svoji lepot...veličini. Takoj je prešel na bistvo.
"Lisa, jutri zjutraj se dobiva v mojem stanovanju. Oh, mama, živjo!" Ko je izrekel besedo "stanovanju" je opazil Clhoe in v trenutku je postal čisto drugačen Jay. Kot bi se oseba čisto spremenila. V sekundi je bil pri njegovi mami in jo objemal. Bil je res vesel in vse je kazalo na to, da se res ne vidita pogosto. "No, pa sem te vendar uspela pozdraviti. Ja, končno. Koliko časa se že nisva videla?" Je veselo rekla in ga stisnila v močan objem. Izgledala sta prej kot dva prijatelja, kot pa mati in sin. Ona je bila tako mlada(čeprav je bila starejša od 1500 let), izražala je pomirjenost in koncentracijo. On pa je bil...nekako divji. Mislim, da je to tudi prvo, kar ljudje pomislijo, ko ga zagledajo. Jaya mislim. Bila sta čisto nasprotje. Toliko o podobnostmi med sorodniki. Jack in Stephany sta se neopazno odpravila iz sobe, tako da sem ostala le jaz in onadva, ki sta name skoraj pozabila. Ko sta se že skoraj začela zares pogovarjati je Clhoe rekla: "Jay, res sem vesela, da te znova vidim. Ampak res moram naprej. Opozarjam te! Liso le spomni, da odpre darilo. Ker če ga nevo se me pazi!" To je rekla in se počasi dvignila iz naslonjača. Sedaj je bila elegantna, veliko bolj kot prej, ko ke še bila v "preobleki" starke. Jay ji je odobravajoče prikimal.
"Kam si namenjena? Ti naredim portal?" Se je prijazno ponudil.
"Oh, ne sine, saj veš, da nismo več v 18 stoletju, ko so bile večinoma kočije. Imam avto." Zasmejala se je in odšla skozi odprta dnevna vrata. Čez nekaj sekund sva z Jayom slišala kako so se zaprla vhodna vrata potem pa še tiho brnenje avtomobila, ki je bilo skozi štiri stene navadnim človeškim ušesom neslišno. V sobi je zavladala neprijetna tišina. In to tišina tiste vrste v kateri ne veš ali bi ostal tiho ali bi raje kaj rekel.
"Lisa, tudi to ti bom razložil. Nekako se mi zdi, da sem ti dolžan že veliko preveč odgovorov. Jutri ob pol devetih pridi. Hvala in adijo." Odšel je še v hladilnik po-ne boste vrjeli- Pepsi in kmalu sem slišala samo še šelestenje oblačil, ko se je obrnil na petah in odšel. "Kakor ukažete gospod." Sem se pošalila in nisem bila prepričana ali se je izza vrat res slišal majhen in tih hehet. Prav predstavljala sem si ga lahko kako hodi po stopnicah nazaj v svojo sobo in obupano zmaje z glavo.
.............................................................................
Upam, da mi bo juter uspel še naprej napisat. Upam, da ste vsi(razen opipopip, ki lahko mirne duše nehaš brati in svoje misli obdržiš zase) uživali in hvala vam da berete.
Mnenja, teorije?
Aja, se opravičujem za pravopisne napake. Vse sem prepisala v naglici
11. februar 2020
Neeext ful dober!
12. februar 2020
Next
12. februar 2020
Hvala, se kaksen Next ?
13. februar 2020
Next Next
13. februar 2020
jutri napisem nadaljevanje
17. februar 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani