Next
08. februar 2020
Ok, Next bo okol poldne
09. februar 2020
brezveze to sploh nima smisla ti res ne bi bla za pisatlco
10. februar 2020
Glede na to, da je vsec veliko drugim bralcem, se mi zdi, da je zgodbica se kar dobra. Je pa ze na zacetku napisano, da ce ti vampirji in podobna mitoloska botja niso vsec pac NE beri... Po ZS sem te vprasala kaksna se ti zdi zgodba in hvala, da si izrazila svoje mnenje, pisati pa zaradi tebe pac ne bom nehala
10. februar 2020
pa to je čisto ponavlanje iz Somraka
10. februar 2020
Pa saj ravno to! Zelim ustvariti nek svoj svet, ki bo drugacen od ostalih vampirskih zbirk. Ce ne pises nobene zgodbice ne ves, kako tesko dobimo amaterski pisatelji idejo, ki jo potem spremenimo v povedi, povedi pa v celitno zgodbo. Glede na to, da je to moja prva zgodbica je razumljivo, da pac se ne znam pisati in se izrazati tako dobro kot nekatere osebe, ki so ustvarile ze 3 uspesne zgodbe in so z vsako nadgrajevale svoj besedni zaklad in ideje.
10. februar 2020
opipopip, če imaš sama slabo samozavest, se ne spravljaj na druge in jih ne ponižuj, da bi si jo povišala. Predvsem pa ne bodi pogumna samo zato, ker si na internetu in nihče ne vidi tvojega obraza.

Lalisa* ti se pa ne sekiraj preveč, sto ljudi sto čudi.
10. februar 2020
more
11. februar 2020
Okej, nadaljevanje je tuki. Mogoce bojo Next i mal krajsi...
.............................................................................
No, to pa je bilo odkritje.
"Oh, zakaj pa me gledaš tako začudeno? In saj res lahko me kličeš Clhoe."
To novo odkritje je v meni zbudilo samo še več vprašanj. Mislim, CLHOE JE JAYOVA MAMA!?
"No, mislim, da sem sedaj tukaj opravila. Sina ne bom pozdravljala, ker ima že tako ali tako preveč dela. Ti, Lisa pa kar odpri darilo. V urjenju" Stephany in Jack sta se spogledala. "ti bo še prav prišlo."
Do sedaj sem z vprašanji obupala. Upala sem, da se bo ščasoma vse razjasnilo.
"Drugače sem pa ravno na poti na Islandijo. Saj veste. V tem času se posli hitro razvijajo..." Se ne spet oglasila Clhoe.
"Ja, ja seveda vemo. Boš ostala še vsaj kakšen dan ali dva? Vsega skupaj se že tako ali tako nismo nič pogovarjali..." Stephany in njen brat sta se želostno spogledala. Želela sta se pogovarjati, izvedeti kaj je novega. Zdelo se mi je, da ne bo še kaj kmalu priložnosti za to. Nekako so se stvari dogajale prev na hitro. Bilo je preveč odkritji na enkrat.
Clhoe je odgovorila na vprašanje: "Ne, mislim, da bom res kar odšla. Koliko je ura? Oh, sedem!? Res se mi že mudi." Spet so se spogledali in se že samo z pogledi poslovili. Jaz sem bila še zmeraj čisto tiho. Slišala sem kako nekdo hodi po stopnicah. Videla sem, da nisem bila edina. Vse tri glave so se obrnile in zagledali smo Jaya. Stopal je po stopnicah v vsej svoji lepot...veličini. Takoj je prešel na bistvo.
"Lisa, jutri zjutraj se dobiva v mojem stanovanju. Oh, mama, živjo!" Ko je izrekel besedo "stanovanju" je opazil Clhoe in v trenutku je postal čisto drugačen Jay. Kot bi se oseba čisto spremenila. V sekundi je bil pri njegovi mami in jo objemal. Bil je res vesel in vse je kazalo na to, da se res ne vidita pogosto. "No, pa sem te vendar uspela pozdraviti. Ja, končno. Koliko časa se že nisva videla?" Je veselo rekla in ga stisnila v močan objem. Izgledala sta prej kot dva prijatelja, kot pa mati in sin. Ona je bila tako mlada(čeprav je bila starejša od 1500 let), izražala je pomirjenost in koncentracijo. On pa je bil...nekako divji. Mislim, da je to tudi prvo, kar ljudje pomislijo, ko ga zagledajo. Jaya mislim. Bila sta čisto nasprotje. Toliko o podobnostmi med sorodniki. Jack in Stephany sta se neopazno odpravila iz sobe, tako da sem ostala le jaz in onadva, ki sta name skoraj pozabila. Ko sta se že skoraj začela zares pogovarjati je Clhoe rekla: "Jay, res sem vesela, da te znova vidim. Ampak res moram naprej. Opozarjam te! Liso le spomni, da odpre darilo. Ker če ga nevo se me pazi!" To je rekla in se počasi dvignila iz naslonjača. Sedaj je bila elegantna, veliko bolj kot prej, ko ke še bila v "preobleki" starke. Jay ji je odobravajoče prikimal.
"Kam si namenjena? Ti naredim portal?" Se je prijazno ponudil.
"Oh, ne sine, saj veš, da nismo več v 18 stoletju, ko so bile večinoma kočije. Imam avto." Zasmejala se je in odšla skozi odprta dnevna vrata. Čez nekaj sekund sva z Jayom slišala kako so se zaprla vhodna vrata potem pa še tiho brnenje avtomobila, ki je bilo skozi štiri stene navadnim človeškim ušesom neslišno. V sobi je zavladala neprijetna tišina. In to tišina tiste vrste v kateri ne veš ali bi ostal tiho ali bi raje kaj rekel.
"Lisa, tudi to ti bom razložil. Nekako se mi zdi, da sem ti dolžan že veliko preveč odgovorov. Jutri ob pol devetih pridi. Hvala in adijo." Odšel je še v hladilnik po-ne boste vrjeli- Pepsi in kmalu sem slišala samo še šelestenje oblačil, ko se je obrnil na petah in odšel. "Kakor ukažete gospod." Sem se pošalila in nisem bila prepričana ali se je izza vrat res slišal majhen in tih hehet. Prav predstavljala sem si ga lahko kako hodi po stopnicah nazaj v svojo sobo in obupano zmaje z glavo.
.............................................................................
Upam, da mi bo juter uspel še naprej napisat. Upam, da ste vsi(razen opipopip, ki lahko mirne duše nehaš brati in svoje misli obdržiš zase) uživali in hvala vam da berete.
Mnenja, teorije?
Aja, se opravičujem za pravopisne napake. Vse sem prepisala v naglici
11. februar 2020
Neeext ful dober!
12. februar 2020
Next
12. februar 2020
Hvala, se kaksen Next ?
13. februar 2020
Next Next
13. februar 2020
jutri napisem nadaljevanje
17. februar 2020
čakamo že skoraj 10 dni pa še kar nič
26. februar 2020
okkk, pisem
26. februar 2020
Najprej se vsem resss opravičujem. Nekako sem mislila, da ni več bralcev, heh...
........................................... ...........................................
Stephany in Jack sta prižgala televizijo. Na sporedu so bila poročila. "V severozahodni Angliji so se ponovno zgodili teroristični napadi, policija predvideva, da je za vse skupaj kriv..." Konca poročevalkinega napovednika nisem slišala saj je Jack zaklel in rekel:"Zakaj za vraga imajo vsa poročila na svetu za povedati samo kaj slabega? Niti enkrat v 60 letih nisem slišal česa dobrega, razen tega, da so Američani želeli Trumpa za precednika. No, pa saj je bil samo hec, no...Trump mi niti ni všeč..." Je še dodal ko je zagledal jezne poglede dveh žensk.

Stopila sem do okna. Spet dež. Zadnje čase je tako neutrudljivo deževalo, da Harrisova dva niti na lov nista mogla iti normalno. Še tisti skromni sončni žarki, ki so se predrli skozi oblake so zelo kmalu izginili.
Počasi sem se poslovila(seveda skoraj brez besed) in odšla do svoje sobe. Vse skupaj sem morala v glavi malo premleti.

Clhoe Mitterron je Jayova mama. V to skoraj dvomim, ker mi nikakor ni šlo v račun, da je ona njegova mama. Kdo jo je pa spremenil? Pa še obliko lahko spreminja. Kako torej ve kakšna izgleda? No, če je bila tisto ona je seveda lepa.
V glavi se mi je s časoma nabiralo več in več vprašanj. Jutri bom Jaya izprašala popolnoma vse. Nenadoma so se občutki v meni začeli divje vrtinčiti. Prevladovala je jeza. Butnila sem se na posteljo, da ne bi česa razbila. Včeraj sem namreč "po nesreči" zalučala nočno omarico v vrata. Brez sledi. Nekaj časa sem tako sedela na postelji, dokler nisem ugotovila, da se nisem preoblekla skoraj tri dno. Želela sem slečti kavbojke, ampak me je nekaj zmotilo. V desnem žepu sem začutila zbadanje. Ah, saj res. Clhoenino darilo. Sem pomislila in začutila rahlo radovednost v meni. V roke sem vzela stvar zavito v vsaj miljon prtičkov. Počasi sem jih odstranila čisto na koncu pa je v mojih rokah stal... nož.
Prav zares. Imela sem majhen, svetleč lovski nož. Sem bila navdušena? Seveda!
Z roko sem počasi zdrsela po sijočem ročaju. Za ročaj je imel pravi jelenji rog, ki se je lepo zlival v začetek noža. Kovina je bila hladna in čista, da sem lahko v njej zagledala lep dekliški obraz. Moj obraz.
Hladen in čist. V sredni šoli so tako nekako opisovali mene. To mi ni bilo nikoli všeč, kajti sama sebi sem se zdela preveč zaupljiva. Dokaz sta Stephany in Jack.
No, to dokazuje, da sem dokonca nora. Sebe vidim v neživem nožu. Pa saj nož ne more biti živ? Ali pač?
V svoji glavi sem veliko prevečkrat zakomplicirala stvari.
Nož se je čutovito prilegal moji dlani. Bil je tako oster, da bi znjim z lahkoto prerezala kožo, mogoče Jackov vrat.
Preden bi se te misli razširile sem ga položila na NOVO nočno omarico, tam pa sem zagledala knjigo. Saj vem. Čudno se sliši. Ampak zdelo se mi je, da je še pred dvema urama ni bilo tam.Prijela sem jo v roke. Koliko novih odkritji je bilo, do zdajle.
Knjiga pravzaprav ni bila zgodba ampak bolj kot nekakšna enciklopedija o človeškem telesu. Na veliko straneh so bili narisani organi, ter razložene različne poškodbe in bolezni. Knjiga je bila stara, prašna in kar mi je bilo še najbolj všeč-debela.
Ko sem jo počasi listala je izmed strani padlo nekakšno pismo. Naslovljeno je bilo name. Bilo je v tanki koverti, v desnem kotu pa je bil natisnjen tak orel kot sem ga videla na Jayovih vratih. Je možno, da bi bilo pismo od Jaya??? Vse skupaj mi je bilo malo sumljivo. Je v pismu nemara bomba. Zasmejala sem se. Res sem bila čudna.
Končno sem ga odprla in na listu zagledala poševno in lepo napisano pisavo:
Draga Lisa! Upam, da ti bi ta knjiga pomagala pri urjenji, kajti prepričan sem, da ti bo prišla prav. Ob njej si krajšaj dolge in dolgočasne dneve, ki te čakajo v nadaljnem večnem življenju.
J.M. Seveda sem vedela kaj to pomeni. Jay Moon. On mi je pustil pismo v knjigi? Kdaj, za vraga pa? Prepričana sem bila, da je na omarici ni bilo še preden je prišla Clhoe. Draga Lisa... Bi to lahko kaj pomenilo? Heh, nimam kaj, Jay mi je postajal vedno bolj všeč... Občutkov si nisem znala pojasniti, zato sem hitro odprla prvo stran. Zagledala sem naslov: ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVI ORGANI(daljša in poglobljena razlaga)
Seveda me je naslov pritegnil in začela sem brati.
.............................................................................
Se še enkrat opravičujem, ker dovg nisem pisala. Bla sem v toplicah, pa počitnice, pa to...
Mnenja, teorije...
Zakaj bi ji Jay dal knjigo? Kaj bo Lisa v njej našla? Je bil poročevalkin govor pomemben?
Hvalaaaaa vam, da berete!!!

Aja, se opravičujem za slovnične napake...
26. februar 2020
Next
28. februar 2020
kk bolano: Zagledala sem naslov: ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVI ORGANI(daljša in poglobljena razlaga)
Seveda me je naslov pritegnil in začela sem brati. zakabi to kdo naredo
28. februar 2020
uuu doug Next jeeei! Zato, da spozna človeško telo... Vidi, ki ležijo pomembni organi, da bo znala v praksi nekoga poškodovat, ubit mybe?

Next! Pa ignorirej opipopip, ker men je čist cool
28. februar 2020
opipopi, zakaj pa nebi?
hvala darkness soul in fantasy*
28. februar 2020
Next
05. marec 2020
Hvala
..................................................................................
Strani so bile tanke in občutljive. Prvo poglavje je bil kratek uvod. Dolgčas... Knjiga sploh ni bila mišljena kot roman, zato je bila na prvi strani narisano preprosto človeško telo. Na njem so bili označeni človeški organi, torej srce, jetra, pljuča,... Ni bila ravno zanimiva na način: "oh, ta junak mi je bil res ušeč, zakaj, za vraga ga je pobralo!?" ampak nekako na način: "To je srce, ki po telesu poganja kri." Seveda sem si takoj predstavljala učilnico v njej pa čudnega profesorja z zobnim aparatom in očali. Sama pri sebi sem se zasmejala. Kaj lahko, če pa imam bujno domišljijo...

Brala sem in brala in v polovici noči prebrala vsaj 450 strani, torej pol knjige. Vampirske oči so se premikale z veliko hitrostjo, dojele pa so vsako besedo. Čez čas sem skozi okno zaslišala brnenje avtomobilov. Torej je že skoraj jutro! Skočila sem pokonci in pogledala na uro: 8:11. Še dvajset minut do mojega super obiska... Imela sem ogromno vprašanj. Med preoblačenjem sem razmišljala o knjigi. Zakaj bi mi Jay podaril knjigo o človeškem telesu ? Spet je bilo omenjeno urjenje, isto kot pri nožu in Clhoe. Takrat je rekla, da mi bo darilo(oz.nož) pomagalo pri urjenju. Sama sebe sem prepričevala, da bom izvedela vse, čeprav nisem bila tako zelo prepričana v to.
Jay je bil včeraj tako vesel, ko je videl svojo mamo. Ponavadi je bil mrzel in nekako odmaknjen.
Ah, Jay mi je postajal skoraj všeč. Seveda na nekatere podrobnosti nisem pozabila. Svoje občutke sem si povsem odkrito priznala prvič. Nisem bila dejansko zaljubljena, samo nekaj mi je pravili, da bo kmalu tako...
Imela sem še eno vprašanje, ki sem ga v glavi uvrstila pod pomembno. Moja družina. Ko sva se prvič srečala je rekel nekaj o tem... Ah, samo izzival me je. Samo izzival. Samo to.
Moje misli so takole preskakovale ene na drugo. Spet sem pogledala na uro. Na zaslonu je kazalo 8:28. Jooj Lisa, spet zamujaš, sem si rekla. Iskreno, vedno sem zamujala. Zamujam tako na sestanek z vampirjem, kot sem zamujala z oddajo domačih nalog za šolo. Pritekla sem po stopnicah in preskakovala po dve in dve hkrati. Prišla sem do vrat z orlom in glasno potrkala. Kljuka se je obrnila na vzdol in skozi špranjo je pogledal Jay.
"Ah, ti si, vstopi." Smuknila sem skozi vrata in ponovno sem bila v Jayovi sobi. Skoraj nič se ni spremenilo. Samo malo bolj je bilo pospravljeno. Za fanta...
Miza je bila malo čistejša na njej pa je stal pladenj z piškoti. Kot kaže bo to dolg pogovor. V dveh korakih(bolj skokih) sem bila na stolu. Nisem želela, da si premisli še preden bi karkoli izvedela.
"No, govori. Povej mi vse o daru, o preteklosti, o Clhoe in o tebi volkodlaku. Saj res. O tem se sploh še nisva pogovarjala." Vse to sem začivkala tako veselo. Iskreno, želela sem biti malo zlobna.
Omahoval je..."Ne vem, no..." Je počasi rekel.
"Obljubil si. Povej vse, od A do Ž." Sem ga prekinila.
"Prav. Samo obljubi, da me ne boš več prekinjala."
Pokimala sem in si z roko šla čez usta in čez ramo vrgla neviden ključ.
"Ah torej bom šel kar po vrsti." Srce mi je začelo hitreje biti. No, takrat sem mislila, da je bilo to srce.
"Tvoja prava starša sta bila Alice in Benjamin Derulo. Poznal sem ju, bila sta dobra vampirja."
Skoraj sem ga že prekinila, on pa me je samo grdo pogledal in takoj sem odnehala. "Torej to poteka nekako tako: družina vampirjev. Če imata otroka je prav tako vampir. Živijo popolnoma normalno, brez težav ali česar koli. Na vsake toliko-kar se zgodi res zelo redko-se jima rodi človek. V tem primeru si to ti. Običajno ga spremenijo že takoj ob rojstvu, saj takrat dojenčki še ne čutijo bolečine. Razen če starše prej ubijejo. Takrat se to prenese na drugega družinskega člana." Zavzdihnil je. "In ravno ta žalostna zgodba se je zgodila tebi. Samo, da ti drugih družinskih članov nisi več imela. Tvoj...tvoj rod je bil rodbina zelo uspešnih...vampirskih morilcev."
O-J-O-J. Tole ne izgleda dobro.
"Saj bi izurili tudi tebe, ampak so prej pomrli čisto vsi. Zaradi mojega bratranca Iana. On je to storil tebi in tvoji družini. Bil je velik pokol. Med vampirji je tako ali tako veliko morilcev. Taki smo že po naravi, zato bi se lahko reklo, da nam je to pisano na kožo. Ampak tvoja rodbina, tvoji dedki, babice so bili še posebno uspešni. Veliko ljudi jih je najelo, da bi ubijali zanje. Zato pa so jim bili drugi nevoščljivi in ljubosumni. Alice in Benjamin sta nato dobila otroka. Tebe. To je bila odlična priložnost za tvojo širšo družino. Ko je Ian to izvedel te je želela nemudoma ubiti in te tudi skoraj je. Takrat je tudi ubil tvoja starša, ki sta te branila. In tako prideva, do Daru. To je...hmm...nekakšna nadnaravna moč bi se lahko reklo.
Ljudje, ki se spremenijo običajno dobijo Dar. Seveda le redki. Če se vampir rodi je to bolj pogosto. Jaz sem na primer dobil Dar izdelovanja portalov. Za to porabim veliko energije, ampak lahko ustvarim portal kamorkoli na svetu. Staphanynin je pa, da lahko kogarkoli prisili v neko dejanje pa če ga tisti želi ali oa ne. Moja mama je dobila spreminjanje oblike. Lahko se spremeni v moškega, žensko, kogar koli."
Spomnila sem se obeh.Vse skupaj je bilo kar malce strašljivo...
"Torej bi lahko dobila Dar tudi jaz?" Že dolgo nisem pomislila na tiste čudne valove.
Že zelo dolgo jih nisem opazila. Od zadnjič sem to poskusila še nekajkrat ampak mi ni vedno uspelo. No skoraj nikoli mi ni uspelo. Ni bilo več tako močnih prebliskov, kot so bili takrat pri Jacku. Samo tema v kateri se je vsake toliko časa pokazal kakšen manjši preblisk. Včasih sem poskusila na Jacku, včasih pa na mimoidočih ljudeh, ki niso vedeli, da jim stikam po možganih. Ja, sedaj sem lahko hodila tudi ven v mesto in po trgovinah. Tako se je moja omara hitro napolnila. Zdelo se mi je, da bi to sposobnost lahko izboljšala. No, ne tisto z oblačili. Hihihi...
Vse to sem tudi povedala Jayu.(Seveda ne tistega o Jacku in oblačilih.)
"Zanimivo. Ampak prekinila si me še vseeno." Je rekel, potem pa nadaljeval. "Vseeno je to skoraj zagotovo Dar. Kaj o tem bova rekla kasneje. No pri katerem vprašanju sva že ostala?"
Odgovorila sem: "Urjenje."
"Ah, no. Tole te bo mogoče malo pretreslo, ampak preden sta tvoja starša umrla sta me prosila, da te izurim za morilko. Da bi lahko nadaljevala" tradicijo.""
.............................................................................
Zanimivo? Mnenja, teorije? Kako se vam zdi?
Se opravičujem ker objavljam manj pogosto
Lp in res hvala, da berete. (Če sploh še kdo)
Čawčaw

Aja, se opravičujem za pravopisne napake in vljudno vabljeni k branju nove zgodbice Pastir duš!!!
07. marec 2020
Next!!!!! zakon je
08. marec 2020
Oprosti, ker takole štrajkam, ampak v šoli je noro in ne morem dohajati vseh stvari naenkrat.
Od začetne objave pa do zdaj se mi zdi, da vsak naslednji post napreduješ v pisanju. Samo ne obupaj
08. marec 2020
Next
08. marec 2020
Oki, bom nextala jutri
16. marec 2020
Se opravičujem, ker dolgo nisem pisala ampak mi noče objaviti dalših sporočil...
.............................................................................
11.POGLAVJE
Hitela sem po hodniku do svoje sobe. Hodila sem z hitrimi in dolgimi koraki. Ko sva z Jayom končala z pogovorom se potrebovala malo oddaha. Morala sem razmisliti. Čeprav sem si obljubila, da bom danes izvedela vse je bil šok prevelik. Veliko, veliko prevelik. Prišla sem do vrat svoje sobe in jih odprla. Počasi sem se vsedla na posteljo. Jay je rekel, da če sprejmem ta "poklic" bom morala hoditi v normalno šolo in se izdajati za 15, 15 letnico... Morala se bom učiti. In delati domačo nalogo. In dobivati ocene. In njegova edina razlaga je bila, da v pol miljonskem mestu ljudje hitro opazijo kaj čudnega. Sploh če 15 letnice ne hodijo v šolo. Pfa, v polmiljonskem mestu, ja...

Jay je zahteval, da bi postala super vampirska morilka. Povedal mi je tudi zgodbo, ki je marsi kaj razjasnila, kaj pa tudi zavila v še večjo skrivnost:

"Moj bratranec Ian je volkodlak. Nimam pojma kako je možno, da se v dolgem rodu vampirjev kar naenkrat rodil volkodlak, a vseeno. Aja, vampirji in volkodlaki smo že po naravi hudi sovražniki. Tu se knjige niso zmotile. Starša sta ga pri 4 mesecih pustila v gozdu, v upanju, da tam pogine, kot navadna žival. Saj to tudi je. Ampak na njuno in našo nesrečo je Iana srečal trop volkodlakov. Rešili so ga in ga vzgajali za svojega. Predvidevam, da je kmalu postal vodja. No, volkodlaki niso ravno taki, kot jih predstavlajo knjige in filmi. Nimajo nobene povezave z polno luno, ter se lahko preobrazijo čisto po svoji volji. Ian pa je še posebaj...hmmm...krvoločen bi lahko temu rekli. Ni mu važno koga ali kaj ubije. Samo, da poteši svojo željo po krvi in mučenju in ubijanju. Lisa, zapomni si. Volkodlaki nimajo omejitev, niti pravil. In so do konca divji in neobrzdani."
S tem je prešel na zgodbo o moji družini:
"Nekoč je prišel do vaše družine. Ti si v tej zgodbi glavna vloga. Bilo je nekakšno družinsko srečanje. Tebi je pri 5 mesecih uspelo pobegniti. Predvidevam, da ti je nekdo pomagal in te rešil. No, zagotovo ti je nekdo pomagal in te rešil. Vse to bo za vedno zavito v tančico skrivnosti. Nihče pa nima pojma, kako je možno, da si prišla v ČLOVEŠKO družino. Veliko vampirjev ve, kaj se je zgodilo, ampak nihče ne ve za človeško/vampirskega otročička, ki je bil v središču pozornosti tistega dne. Nihče ne ve, da obstajaš oziroma nihče ne ve, da si nekaj posebnega. Nebi rekel, da so rojstva ljudi med vampirji pogosta, ampak vseeno poznamo nekaj primerov."

Tako sem v mislih obnovila to zgodbo in mojo izjemno "dolgočasno" zgodovino. Vsa ta zgodba je razjasnila nekaj vprašanj, a je dosegla ravno drugačen učinek, kot si ga je zamislil Jay. Bilo je le še več vprašanj.
Zagledala sem majhno leseno poličko. Ne, ne ta je že bila tam. Ni se čudežno pojavila čez noč... Na njej je ležal majhen nož. Tudi zanj je imel Jay posebno misel. "Če se odločiš, da postaneš morilka boš ta nož uporabljala zelo dolgo časa. Z njim boš vzela mnogo življenj in pohabila mnogo teles." Tako se je "pesniško" izrazil. Stegnila sem se proti nožu. Šele sedaj sem opazila, kako nenadzorovano se mi tresejo roke. Po nekaj neuspelih poskusih sem nož končno dobila v roke. Nežno sem zdrsela po rezilu. Vrjetno sem malo preveč pritisnila ali kaj vem kaj. Na kazalcu sem začitila rahlo pekočo bolečino. Urezala sem se. Moji možgani so hitro dobili sporočilo in nagonsko sem prijela za robček in si ga pritisnila na prst. Čakala sem, da priteče kri. Ampak je ni in ni bilo. Začutila sem zbodljaj žalosti. Sem res samo nevredna lutka, ki se ji pove le kar je nujno potrebno? Sem kaj manj, da izvem le kaj je življenskega pomena? Mi Jay ni mogel povedati niti tega??? Takrat sem spoznala, da stvari ne bom izvedela kar tako. Resnico si bom morala zaslužiti. Odločila sem se. Postala bom morilka.
.............................................................................
Upam, da še niste obupale nad mano in Liso... Kako se vam zdi? Dolgočasno?
Se opravičujem za slovnične in pravopisne napakice...
ŠE POSEBAJ ŽELIM VSEM, KI ŽIVITE V ČASU CORONAVIRUSA-COVID 19-BLABLA, LALA, DA OSTANETE ZDRAVI, TAKO KOT TUDI VSI VAŠI BLIŽNJI...
21. marec 2020
Next
21. marec 2020
Hvala
21. marec 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani