Prpravleni na nov Next?
.............................................................,..............................
Tekla sem skozi velik gozd. Nisem vedela kam grem. Samo brezglavo sem tekla mimo dreves po gozdni potki. Zaupala sem šestemu čutu, ki me je vodil. Vedno sem imela dobro razvit šesti čut, v šoli sem velikokrat zabredla v težave, ta čut pa me je rešil v zadnjem trenutku.
Stephany in Jacku sem zaupala, sedaj pa se zaradi njiju počutim izdano. Zakaj sta mi lagala? Kaj je na tem Jayu Moonu tako posebnega? Kaj za vraga je tisto valovanje??? Imela sem kup uprašanj na katere nisem poznala odgovora.
Zaradi šestega čuta(ja, spet) sem že prej pripravila nahrbtnik v katerem so se nahajale najnujnejše reči:
Rezervne obleke, hrana(ne kri), ter nekaj denarja, ki sem ga ukradla Jacku in Stephany. Nekako sem sumila, da se bo nekaj zgodilo. Nikoli nisem bila ravno pridna deklica zato me ta mala kraja ni skrbela, ker sem tako ali tako bila na begu pred vampirji.
.............................................................................
Vem, površno in nenatančno poglavje. Bom vse nadokladila, ampak sej veste-ŠOLA!
Hvala vam da berete
Mnenja, teorije?
15. januar 2020
Next
16. januar 2020
OMG...KCA SM HS NARDILA? ZDELE BEREM IN UGOTOVIM DA JE ČUDN KRATEK POGLAVJE. JS SEVEDE NISM PREPUSALA USEGA...AAAAA
.............................................................................
Tekla sem že dolgo zato sem se utrudila. Vstavila sem se in se vsedla na odmrlo korenino. Iz plastične vrečke sem vzela kruh in plastenko vode. Ves čas sem bila na preži, zato sem se ustrašila, ko sem zaslišala šelestenje listja za mano. Z vampirsko hitrostjo sem v nahrbtnik spravila vse reči nazaj, ker za sabo nisem želela puščati sledi. Pognala sem se naprej po poti. Predvidevala sem, da sem že daleč od Londona. Za sabo sem zaslišala topot vsaj dveh parov nog. Obrnila sem se nazaj in prav nič presenečena zagledala Stephany, Jacka in še enega drugega vampirja. Predvidevam, da je to Jay. Bil je lep. Nisem si ga imela priložnosti dodobra pogledati.
Ah, daj no Lisa, saj so vsi vampirji lepi. Zelo lepi. Še posebno Jay. Tekel je veliko hitreje od Harrisovih dveh. Obrnila sem se naprej in skočila čez manjši gozdni potoček. Mislim, da sem jim čez nekaj časa končno pobegnila. Iz sebe sem izčrpala še zadnje koščke moje moči.
Za vampirje je veljalo, da se zelo težko utrudijo. Kar je bilo tudi res. Enkrat po lovu sem z Jackom poizkusila kako dolgo lahko vampirji tečemo, rezultat je bil 15 minut z največjo hitrostjo. Meni se je zdelo, da sem zdajle tekla vsaj dvajset minut brez prestanka z najvišjo hitrostjo. Ha, podrt rekord. Vstavila sem se ker res nisem mogla več. Mislim, da sem jim ušla. Tek me je izmučil, postala sem lačna. Nahrbtnik sem skrila v prazno duplo v votlem hrastu med tem pa me je ves čas spremljal parfum od Stephany in vonj od Jacka. Vedela sem, da me še ne bosta napadla. Ko sem se prepričala, da je vse varno skrito sem odšla na lov. Sama. Svobodna. Med počasno hojo sem zavohala zajčjo kri. Dišala je tako slatko in omamno. Počasi sem se priplazila, do vrha hriba. Videla sem skupino zajcev, ki so se pasli na travi. Počasi sem se jim približevala, pazila sem, da zakrijem svoj vonj in da hodim počasi in previdno. Potem pa, ko so najmanj pričakovali sem skočila nadnje. Zgrabila sem najpočasnejše tri in jim zlomila vrat. Sklonila sem se nad enega in mu začela sesati kri. Spet je bilo tako dobro kot prejšnjič. Okusa sploh ne znam opisati. Ko sem se najedla sem jih skrila in jih zakrila z listjem.
Počasi sem vstala in odšla do votlega drevesa. Pa seveda, sreča mi pač ni nemenjena. Tam so me lepo in v miru čakali ONI! Stephany, Jack in gospod-predvidevam Jay.
"Živjo Lisa, se me spomniš?" Se je oglasila Stephany. Obrnila sem se in želela zbežati ampak je do mene v trenutku prišel Jack. Moje roke je na hrbtu ukleščil v svoje.
"Oh, ja ti koza. Spomnim se tebe in tvojega ogabnega brata"
Komaj sem se zadržala, da ji nisem pljunila v obraz. Jack mi je na uho zašepetal nekaj podobnega kot: "Ne upiraj se. Vampirja je zelo lahko spraviti v nezavest."
Tisti drugi vampir pa je samo stal tam in me gledal z svojimi črnimi očmi. Izgledalo je tako, kot, da lahko vidi vsak delček tvoje duše in da ve vse tvoje najtemnejše skrivnosti. Pokimal je Jacku on je dvognil roko, potem pa sem začutila omotico in SPET padla v nezavest.
.............................................................................
Se še enkrat opravičujem.
16. januar 2020
Next
16. januar 2020
Še kakšen Next?
17. januar 2020
Next
Torej... Lisa vidi avre?
18. januar 2020
Bomo videl
Hvala ti
18. januar 2020
Next Next Next Next
18. januar 2020
Hvala.
19. januar 2020
Next:
.............................................................................
8. POGLAVJE
Odprla sem oči in se razgledala po sobi. Spet sem videla svojo sobo pri Stephany in Jacku.
Stephany in Jack. Izdala sta me in ne vem kako sem v življenju sploh lahko komu zaupala...
Ko sem takole žalostno razmišljala sem zaslišala tisti francoski naglas.
"Končno si se zbudila. Že cel dan te čakam. Si vredu? Priznam udarec je bil kar močan..." Sedela je zraven moje postelje v udobnem naslonjaču in brala knjigo. Odložila je knjigo, vstala in v dveh korakih prišla do mene.
Želela sem se umakniti ampak sem na hrbtu začutila močno bolečino zaradi udarca.
"Pojdi stran, tukaj te ne potrebujem!" Sem rekla jezno.
"Jay te želi videti. Midva z Jackom ne veva nič ampak on ti bo zagotovo vse razložil" Pomislila sem na tistega vampirja v gozdu, ki je takrat stal zraven Stephany. Ah moj pobeg...
"Kdo je bil tisti vampir zraven tebe? Kralj Jay Moon?" Zadnji dve besedi sem čudno popačila. Počasi in zamišlheno je prikimala. Pomignila mi je naj grem za njo.
Bolečina v hrbtu ni bila več tako huda kot je bila prej. Hitro se zdravim.
Oblekla sem si kavbojke in navadno belo majco z dolgimi rokavi.

Sledila sem ji po dolgih stopnicah mimo velikih in majhnih sob po hodniku, dokler se ne sva znašli pred...vrati. Iskreno pričakovala sem kaj bolj, kaj pa vem...spektakularnega? Vrata so bila čisto običajna razen tega, da je bil na njih narisan velik orel z razprtimi perutmi in močnim kljunom.
"Mislim, da s tabo ne misli početi kaj pametnega. Vrjetno te bo imel le še za eno igračko..." Izgledala je bolj, da govori sama sebi kot pa meni. Prijela je za kljuko. Za vrati je bila velika in prostorna soba. Jaz svoje z svojim skromnim imetjem nisem želela opremiti ta pa je bila popolnoma domača. Živo rdeče zavese, rjav kavč potisnjen ob steno, sive preproge, knjige, stoli, miza. Ko sem pogledala pisalno mizo sem videla postavo, ki se je sklanjala nad njo. Bil je tisti vampir. Bil je velik in nekoliko divji, imel je malo brade ter malo daljše lase do ramen. Bil je star to se mu je videlo, ampak je nekako izgledal mlajši od mene. Pogledala sem njegovo lice. Ni imel križa in ja bil je čudovit. Tega seveda nisem povedala na glas.
"Živjo Lisa sem Jay Moon" To je rekel tako kot, da sem mrčes.
"Živjo" Tudi jaz sem mu vse skupaj rekla kot, da je mrčes. "Ne morem se predstaviti, ker sta ti Stephany in Jack že vse povedala."
Malo je razmislil. "Oh, ja vse vem o tebi. Nekaj kar celo ti ne." V njegovem glasu je bilo še vedno čutiti odpor ampak njegove oči so govorile drugače. Vedel je, da bo v meni zbudil radovednost.
Je mogoče kaj vedel o moji preteklosti na sploh?
O sebi res nisem vedela kaj prida, to sem morala priznati. Nisem vedela imena prave mame niti očeta. Sem imela brate, sestre? Kako smo živeli, kdaj sta umrla? Vem, da sta mi umrla ob rojstvu ampak koliko sem bila takrat stara jaz? In zdaj še glavno uprašanje: ZAKAJ sta umrla? Sta vedela za vampirje?
Stephany je stala zraven mene pri vratih.
"Stephany ti lahko greš, Lisa ti pa pridi malo bliže" Res je odšla jaz pa sem še zmeraj stala pri vratih, kot lipov bog. Pomignil mi je ne da bi oči odmaknil z načrtov ali kar koli je že imel na mizi. Stopila sem korak bližje.
"Ja?" sem vprašala.
"Ja?" Ohhh...daj no, lahko, kar koli reče?
"Kaj hočeš?" Sem spet vprašala.
"Malo težko je povedati. Mislim, da ti moram prej odgovoriti na nemalo vprašanj." To je rekel hitro ampak razločno. "Ti kar vprašaj" Je še dodal bolj mirno.
"V redu bom pa vprašala! Kaj za vraga sploh delam tukaj?" Skoraj sem kričala. Na 1500 let starega vampirja. Ki je nevaren. In pol volkodlak...
"Tukaj si ker sem te spremenil jaz. Dlje časa sem te opazoval" Premolknil je. "Sprašujem se ali sem storil prav."
"Vedni bolj se mi zdi, da bi ti prej moral povedati še kaj o svoji preteklosti."
"Ammm...se lahko usedem?" To pa moram slišati! Še zmeraj sem bila jezna ampak kaj? Radovednost premaga vse...
Z roko je pokazal na prazen stol. Mimo grede, soba je bila zelo razmetana zato praznih stolov ni bilo veliko. Vsedla sem se in končno sem si ga lahkk podrobneje ogledala. Jay je bil oblečen v dolge moške kacbojke in majco z kratkimi rokavi. Bil je...ah, nič.
"Torej kaj veš o moji preteklosti" Malo se je premaknil in napel. Lepo je bilo videti, da je še komu drugemu neprijetno.
"Mislim, da je še malo prehitro govoriti o tem."
"Ne prav nič ni prehitro. Hočem izvedeti tukaj in zdaj."
Odkimal je. "Ne bom ti povedal ničesar, dokler bom tako jaz hotel. Se razumeva?" To je rekel tako grozeče, da sen se stresla po vsem telesu. Pokimala sem.
"Lepo. Sedaj pa mi lahko poveš, kaj si misliš o vsem skupaj." Njegova govorica telesa je izdajala, da ga odgovor zelo zanima.
"Dobro. Ampak zakaj? Kdo sploh si? Zakaj mi Jack in Stephany nista povedala ničesar? Ničesar! Se sploh zavedaš kako je, ko se naenkrat spremeniš v bitje za katerega je večino človeštva prepričano, da sploh ne obstaja?" Oh, kako sem bila jezna. Nanj, na Jacka, Stephany, na vse!
"Poskusiva še nekaj stvari razčistiti potem pa lahko nadaljujeva z mojo zgodbo ki ti jo želim povedati."
"Zakaj nisem smela izvedeti ničesar? Ne mislite, da vam bom kar tako odpustila. No mogoče čez sto let..." Po kratkem premisleku še: "No mogoče kakšno leto manj..." Zmotil me je nhegov smeh.
"Poglej. Bolje se mi je zdelo, da ti vse skupaj povem jaz kot pa Harrisova dva. Pravzaprav onedva sploh ne vesta zakaj sta te dobila v varstvo." No saj jaz tudi ne. Vprašanje sem povedala na glas.
"Mislim, da sva se o tem že pogovorila. To se navezuje na tvojobpreteklost, to pa boš izvedela jutri." Pogledal je na bogato okrašeno ročno uro.
"Sedaj pa ti lahko povem mojo zgodbo"
.............................................................................
Uhh... spet dovg Next.
Kako se vam zdi? Kakšna mislite, da je njegova zgodba? Mnenja, teorije?
Se opravičujem za dve tone slovničnih napak ampak je Next tok dovg, da se mi res ne da še tega pregledvat...
Hvala vam, da berete res mi velik pomen...
20. januar 2020
Amazing perfect!
20. januar 2020
Hvalaa
20. januar 2020
še Next i?
21. januar 2020
mater, vrat bi mu zvila!!!! brez zamire, ampak tale Jay mi res jezi, neki me moti na njem. drgač pa ja fulll dober. komi čakam naslednji Next!!!!!
23. januar 2020
hvala
23. januar 2020
Next
23. januar 2020
heheh...hvala
23. januar 2020
hahaha en jasmina16 se strinjam s tabo ta Jay ej je res cist cudn drgac pa ful dobr Next Next
23. januar 2020
Hvala, jutr MOGOČE dons gremo naprej!
23. januar 2020
Next
25. januar 2020
neeeext
25. januar 2020
Hvala vama!!!
.................................................................................................................................................................
8. POGLAVJE:
Ponovno je pogledal na svojo bogato okrašeno uro: "Najbolje, da greva od začetka." Ponudil mi je svojo roko. Sprejela sva jo in, ko sta se najIni roki dotaknili se je nekaj zgodilo. Nekaj čudnega, kot bi med nama nekaj preskočilo... Oba sva hitro vzela svoji roki nazaj. Na dlani sem čutila elektriko, njegov dotik pa še dolgo za tem.
Zavzdihnil je. Pričakovala sem dolgo zgodbo. Kot kaže mu je težko govoriti o svoji preteklosti...
"Spremenil sem se pri 17. Nekako tako kot ti. Bil sem čisto običajen fant. Kot vsak dan sem hodil domov iz vajeništva. Pred 1500 leti še ni bilo avtobusnih postaj. Živel sem v majhni vasici oziroma bolje rečeno v majhni in zanemarjeni vasici. Med seboj smo se vsi poznali nekoč pa so ljudje začeli izginjati. Naslednji dan so jih našli z prerezanim vratom ali pa samo teli brez kakšne kapljice krvi. Lahko se ti že zdi, da je bilo na delu nekaj temnejšega. Vampir. Seveda sem na vrsto prišel tudi jaz. Sprememba je bila boleča in naporna. Vampirja, ki me je spremenil sem kasneje seveda ubil. Ko sem ugotovil kaj sem, sem se zagnusil sam sebi. Poskusil sem se celo ubiti. Ampak saj veš-ni nas ravno lahko pokončati. Tako sem se z vsem sprijaznil in začel iskati svoj prostor pod soncem. Prepotoval sem vsaj pol sveta. Irska, Afrika, Japonska. Bil sem povsod in ko sem že mislil, da ne bo nič sem našel to mesto. London. Oziroma del Londona. Tukaj." Z roko je zamahnil po sobi, kot da bi želel celo stavbo zajeti v svojo dlan. "Ugotovil sem, da imam Dar. Tudi to ti bim razložil jutri. Začel sem zbirati ljudi, ki sem jih kasneje spremenil. Izuril sem jih na različnih področjih, oni so svoje naslednike in tako naprej. Priznam imam kar nekaj zelo umazanih poslov, ki se jih prav nič ne sramujem. Ampak, ja zloben in večinoma škodoželen sem. Tako bo ostalo, ne bo se spremenilo." To je rekel potem pa stopil, do velikih rjavih vrat skozi katere sem pred pol urami stopila tudi sama. Zavedala sem se, da imam od njegove pripovedi odprta usta. Hitro sem jih zaprla in vstala. Začuda sem bila tiho. Nisem imela besed!!!
"Pojdi po hodniku naravnost, nato zavij levo in potem desno. Prišla boš do svoje sobe. Jutri te bo nekdo pripeljal do sem, ali pa te bom prišel iskat osebno. Pojdi zdaj. Adijo"
Skoraj sem že stopila po hodniku ko sem se spomnila še nečesa. Še enkrat sem potrkala na vrata in z vsem srcem upala, da mi bo odprel.
"Počakaj! Jutri mi bo torej povedal se. Od A do Ž. Sva zmenjena?" Pokimal je. Moj predlog mu zagotovo ni bil najbolj všeč. "In če ti ne povem? Boš spet ušla?" Seveda sem pokimala. No, ja nekako nimam veliko možnosti, da pobegnem trem vampirjem... "Prav jutri ti bom povedal kar želiš. Zdaj pa pojdi. Delo imam. Veliko dela, če smo iskreni" In mi vrata zaprl pred nosom.
"Adijo!" Sem se zadrla. Vedela sem, da me ne sliši. Odšla sem po hodniku in po njegovih navodilih prišla do svoje sobe.
.............................................................................................................................................................
Hvala vam da berete. Vem-kratek Next, ampak bom zato naslednič nadokladila, obljubim.
No, kako se vam zdi? Njegova zgodba in vse to...
Hmm.. Lahko vam povem, da bo naslednje poglavje zanimivo!!! Lisa bo nekoga spoznala...
VSI NOVI BRALCI SO DOBRODOŠLI!!!
26. januar 2020
Next! Ful zanimivo. Can't wait
26. januar 2020
Next Next Next Next
26. januar 2020
Hvalaa vamaaa!!!
27. januar 2020
Next
27. januar 2020
Upam, da bom lahko kj objavla juter!!!
Se opravicujem, ampak trenutno, sej veste-ŠOLA!!!
29. januar 2020
Evo, spet poglavje...Se opravičujem ker je malo pozno
.............................................................................
9. POGLAVJE
Odprla sem vrata in se vsedla na svojo lepo postlano posteljo. Bila sem malo presenečena. Njegova zgodba je bila malo čudna in v njej sem opazila nekaj pomankjlivosti. Ni povedal kdo je tisti vampir, ki ga je spremenil, niti ni povedal nič o svoji družini. Jay je bil res čuden. V kakšnem trenutku topel in prijazen v kakšnm pa trden in odločen. Nisem ga poznala dolgo, a običajno sem ljudi znala hitro presoditi. Pa še nekaj. Dar. Kaj je to? Ta beseda je lahko sopomenka za moč. Ampak kakšno? Telesno, umsko? Zdelo se mi je, da je to povezano z njegovo skrivnostnostjo. Še vedno so me mučile misli o tistih valovoh, ki jih lahko začutim. Je to dvoje kako povezano? Po takem razmišjlanju ponavadi dobim še več vprašanj. Na primer, spomnila sem se, da ga moram še vprašati o volkodlakih. So to dejansko pol volkovi in pol ljudje? Če so resnični me to po tem, kar sem preživela do sedaj niti ne bi presenetilo.
Imela sem še veliko vprašanj, ampak sem se odločila, da raje počakam na jutri. Vse bom izvlekla iz njega in potem bom pobegnila. Še enkrat, ampak tokrat me ne bodo našli.

V naslednjih dnevih ga sploh ni bilo. Ni-ga-bilo. Ni me poklical, niti mi ni povedal ničesar. Staphany in Jack sta mi hrano prinašala v sobo in stanovanja nisem smela zapustiti 24ur na dan. O Jayu pa ne duha ne sluha.

Večino dni sem presedela v dnevni sobi za naslonjačem in gledala TV. Z Stephany in Jackom pa nisem želela spregovoriti niti besedice. Zadnje dneve sta bila zelo tiha in zadržana in v hiši ni bilo več tistega veselja, ki ga je bilo zaznati prej. Zamerila sem jima.

Neko sobito zvečer-po enem tednu ležanja pa je pri vratih zazvonilo. Mislim, da je bila to najbolj zanimiva stvar, ki se nam je zgodila v zadnjih dveh dneh. Vsi smo bili že rahlo zdolgočaseni. Gibčno sem skočila iz naslonjača in se zapodila proti vratom. Želela sem prva videti gosta, ampak še preden sem naredila pet korakov ja Jack moje roke uklaščil v trden oprijem. "Kam pa kam?" Je rekel, Stephany pa je mirno zakorakala mimo mene in odprla vrata. Pred nami je stala ženska, ki je bila- po njeni lepoti sodeč-najvretneje vampirka. A na njej je bilo nekaj drugačnega. Bila je stara. Zelo, zelo stara. Ampak iz nje je še zmeraj sijala tista mladost, ki jo razumejo sami stari. Kljub temu, da je bila stara, pa je imela postavo, ki bi ji jo zavidala vsaka balerina.
"Tetka Clhoe!" Je rekla Stephany in se zapodila starki v objem. "Kako sem te pogrešala!" Objeli sta se in po dveh sekundah se jima je pridružil še Jack. Ostala sem sama, oni pa so se med objemanjem in pozdravljanjem pogovarjali v Francoščini. Bili so veseli in smejali so se. Gledala sem, kot začarana, in iz pogovora zaznala, da se vrjetno niso videli že zelo dolgo. Glede na to, da ona(kot kaže Clhoe)živi v Franciji...
Ko so se nehali objemati je Clhoe stopila, do mene. Njena roka je ošvrknila moje lice. Hitro in nežno. "Oh, tako si podobna dvojim staršem...kakšna usoda...kakšna usoda...grozna..." Je ćudno rekla. Hotela je nadaljevati pa jo je Stephany ustavila. "Tetka Clhoe, tole je Lisa, Lisa tole je Clhoe. Lahko odidemo v kuhinjo in se predstavimo." Pokimala sem in res smo odšli v kuhinjo, jaz pa nisem spregovorila niti besede, tudi takrat, ko sem se z vso močjo butnila v naslonjač. Prva je spregovorila Clhoe.
"Pozdravljena Lisa, moje ime je Clhoe Mitterron. Kako si? Oh, saj res! Stephany tukaj sem se ustavila, da pozdravim vaju z Jackom, Lisi pa podarim majceno darilce. Res lepo, da sta me povabila na obisk." Jezik se ji je za starko vrtel kot navit. Z roko je segla globoko v svojo roza torbico. Res, vse na njej je bilo rozno. Nekako tako, kot da starka pri svojih "rosnih" 80 naleti na Jaya potem pa se začne oblačiti v rozno, ker se počuti mlada. Prav zares je bila rozna od glave pa do prstov na nogah. Roza klobuk, plašč, volnen pulover, bluza, nakit, vse je bilo roza. Ah, ta rozna barva.
"Aha, tukaj je. Imam ga! " Je razglasila in iz torbice je potegnila nekaj, kar je bilo zavito v rozarobce. Na srečo niso bili smrkavi. He. Podala mi je vse skupaj. Iskreno, res me je zanimalo kaj je notri! "Izvoli Lisa, nekaj malega, kar ti bo pomagalo pri urjenju." Prijela sem in...ga spravila v žep. Nisem želela pogladeti, vsaj ne v bližini Harrisovih dveh.
"Ne bom ga še odprla." Videla sem tri presenečene obraze. "Hvala Clhoe?" To je zvenelo bolj kot vprašanje.
Potem pa se je nekaj zgodilo. Clhoe se je pomladila. No, pred mojimi očmi se je spremenila. Gube so izginile, malo je zrasla in postala je bolj suha. Izgledala je, kot da je stara 45 let.
"No, Lisa, jaz sem Jayova mama. Živjo."
.............................................................................
Tararara!!! In? Kako se vam zdi? Mnenja, teorije? Se vam zdi tale Clhoe zanimiva? Čudna?
A LAHKO ŠE MAL OGLAŠUJETE PROSIM? Da me nebi narobe razumel, res sem vesela, da berete!
01. februar 2020
Hmm.. Zanima me, kaj ji je prinesla ter kakšno urjenje čaka Liso. Všeč mi je tale nenavadna sprememba. Next!
02. februar 2020
Oki, jutr bom pisala naprej, komi cakammm!!!
06. februar 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani