zlo dobra ideja, tut maš stil za pisanje in če boš pisala še naprej bo postajal vedno boljši (prosim ne devaj toliko oklepajev, nekako zaustavljaš bralčevo branje), raje poskusi tisto besedilo vstaviti v tekst, ki ga pišeš. glede pravopisa, pa včasih preberi svojo besedilo še enkrat, drugače pa se ne preobremenjuj preveč, vsakemu se kje kdaj zalomi.
tale dva mi delujeta nekako čudno, malo sumljivo, ampak ne morem povedati zakaj.
drugače pa kar takoj naprej. Next!!!
05. januar 2020
Iiii hvalaaa
06. januar 2020
Se opravičujem za kratek Next
---------------------------------------------------------------
4.POGLAVJE
Stephanina(ne vem kko se prov sklanja)izjava me je mučila še dolgo v noč, ampak konec koncev vampirji itak ne moremo spati. To je še ena dobra stran vampirjev. Ne moremo spat in tako je za nas pravzaprav večnost en dan, ki se nadaljuje v nedogled. Tako smo se naslednji dan z Jackom in njegovo sestro odločili, da bom odšla prvič na lov, ki se ga bom (mogoče) spomnila. Dva dni že nismo jedli in potem smo postali tečni in se z nami ni nič dalo. Z mano pa bilo seveda še huje. Na približno dve do tri ure se mi je čisto zmešalo. Jack je bil vedno nekje drugje samo v hiši ne, tako me je morala miriti Steph. Govorila mi je, da kot odrasla vampirka ne bom dobila krvi ravno takrat, ko se mi bo zahotelo. Zakaj kot odrasla vampirka? Hja, pravzaprav sem bila v tem življenju še v fazi dojenčka. Jaz sem jo poslušala in po dveh dneh bom končno prišla do hrane.
"Lisa, čas je da gremo!" Se je oglasil Jack. "Že grem!" sem zaklicala iz sobe in stekla po hodniku oblečena v črno. Ne vem zakaj, samo zadnje čase mi je zelo pasalo nositi črno barvo.
No ja, sedaj smo v gozdu in v počasnem tempu hodimo po stezi. Med potjo smo vsi opazovali drevesa in poslušali ptičje petje. Mislim, da se vsi komaj zadržujemo, da nebi takoj planili naprej iskat hrano. Takrat pa je moje razmišlanje zmotil tih utrip. Utrip srca. Utrip živali. Utrip živali in pretakanje krvi po njenih žilah. Res sem si želela spominjati tega lova. Obrnila sem se nazaj, saj sem v koloni bila prva "Jack, slišiš?" Pokimal je: "Pojdi" in sem šla. Vedela sem, da me bosta hiro našla, zato me ni preveč skrbelo kam bom odšla. Tekla sem res hitro in iskreno, sama sebe sem malo spominjala na Bello iz Somraka. (Ko sem gledala Somrak sem si mislila: Ah, dajte no??? Kdo dejansko vrjame v vampirje?)
Takrat pa sem zagledala kosilo. Oh ja. Bila je mlada in lepa sočna srna. Dišala je tako močno, da sem se komaj zadrževala, da nisem planila proti njej. Počasi sem stopila proti njej. Odrinila sem se in skočila sem ter pristala na njenem hrbtu. Ugriznila sem v njen vrat. O, kako je bilo dobro!!! Čisto sem vedela kje ugrizniti in kdaj. Ja, vampirji imamo močan nagon. Ko mi je kri prišla na jezik sem začutila skorajšnjo omotico. Okusa ne znam razložiti. Nekako tako je, kot da bi bil lačen nekaj dni potem pa bi na tleh zagledal hamburger in pečen krompirček. Nisem in nisem se mogla dovolj napiti te sladke rdeče tekočine. Eksplodiralo je v meni in mi napolnilo čisto vsak delček mojega lačnega telesa. Potem pa sem popila zadnje kapljice in naenkrat krvi ni bilo več. Srna je bila čisto prazna. Vstala sem, naenkrat zelo sita in polna energije. Obrisala sem se okrog ust in na moje presenečenje so bila popolnoma čista. Razen seveda tistih vogalov, za katere ti nikoli ne uspe, da bi ostali čisti. Na svoji levi sem opazila Stephany na desni pa Jacka. Smehljala sta se. Jaz pa tudi.
"Sta tudi vidva kaj ulovila?" Je vprašal Jack.
"Mmm, ja jaz sem eno res slastno srno" Sem odgovorila.
"Oh, daj no??? Lisa, srne so takoo dolgočasne in zanič! Meni so boljši risi..." Vsi smo se zasmejali. Potem pa sem se spomnila, da bi lahko izvedela malo več o moji novi rasi.
"Koliko živali pa lahko sploh največ pojemo?" Sem vprašala.
Odgovoril je Jack: "Mislim, da smo zaenkrat edini vampirji v Londonu in si zato lahko privoščimo kakšno žival več od ostalih." Je odgovorila Stephany.
"Kako pa vesta, da smo edini?"
"Nekako imamo v možganih vgrajeno anteno za zaznavanje naše vrste. Tako vemo kdaj v naši bližini vampir nastane ali pa umre." Je rekel Jack. Zdelo se mi je, da se on na vampirje spozna za malenkost bolje od njegove sestre."Tebi se mora samo še zgoditi in boš videla kako je." Nasmehnil se je. "Kaj pa če bi se pogovorili na poti domov. Zdaj ko smo vsi siti..." je predlagala Stephany. Seveda sva oba privolila. Po nekaj kratkih minutah hoje sem vprašala Jacka: "Jack?" Pomignil mi je naj nadaljujem. V tistem trenutku pa sem dobila hud glavobol.
Videla sem neke čudne valove okoli Jackove glave. Kaj pa je zdaj to? Prizor mi je kar priletel pred oči.
Na enkrat sem bila Jack in sem sedela za mizo z Stephany.
"Nisem prepričana če Jay res hoče to. Je ne bi kar ubila? Pa še ne dvomim, da bo dobila kakšno posebno moč. Če je izbral ravno njo ima potem vrjetno kakšne posebne načrte" Prosim? O kom pa sta govorila? Ubogo dekle, katero koli je že bilo... Je bila to res Stephany? Tista prijazna in dobra punca, ki sem jo poznala? Vedno(oziroma tri dni) je bila z mano res prijazna in potrpežljiva. Jacka pa se je ob teh besedah kar stresel.
Ja, res je. Čutila sem kar je čutil on. Vsaj mislim tako... Rad me je imel kot prijateljico včasih še kaj več...
Čakaj, kaj pa je to? O meni sta govorila? Pa še o Jayu? Kaj? To pa vse spremeni.
"Lisa, si vredu je kaj narobe?" Je vprašala Stephany.
Tam kjer je še pred minuto bila prijateljica je sedaj bila sovražnica.
Takrat pa sem se zavedala troje:
Prvič, nujno moram stran, sploh če hočem preživeti, še prej pa domov po nujne stvari.
Drugič, Stephany in Jack nista bila prijatelje, temveč sovražnika in
tretjič naenkrat sem vedela, da je vse res.
.............................................................................
Uh, tole je pa kr dovgo a?
No ja mam neki uprašanj:
1. Kaj mislite, da se bo zgodilo zdaj?
2. Zakaj mislita, da sta Jack in Stephany taka?
3. Kateri je vaš najljubši lik???
Hvala vam, da berete, bom probala čim prej Next at in ja, čaw čaw!!!
08. januar 2020
sm vedla da je mata neki za bregom, prevec sta delovala prijazno in tudi ostro.
sledil bo zelo napet in hiter lov.
seveda pa Next!!!!
08. januar 2020
Eiii perfekcija! Ful napeto in zanimivo. Next
1. Potek dogodkov prepuščam tebi, ker imaš super ideje (ampak mislim, da bo ušla nekam)
2. Ker hmm... sta na strani od Jaya ali pa tudi ne (glede na to, da jo je on ustvaril pa jo hoče Stephany ubit)
3. Definitivno na strani Lise
09. januar 2020
Next
09. januar 2020
No, kje so še bralke in bralci?
10. januar 2020
Next
11. januar 2020
Next Next Next Next
11. januar 2020
Tararara... Nadaljevanje:
.............................................................................
5. POGLAVJE
"Lisa, si vredu, je kaj narobe?" Jack. Vav kakšna pretirana skrb...
"Ne, ne vredu je, pustita me malo samo." Ojoj, zvenela sem bolj jezno kot ponavadi. Upam, da nista česa spregledala.
Saj pravzaprav ne vem kaj bi sploh lahko. Saj še sema ne vem kaj se je ravnokar zgodilo.
"Ah, oprostita, malo sem še vznemirjena." Sem se z lahkoto zlagala. Vav, kdo bi si mislil, da dejansko znam lagati? In to pred dvema vampirjema???
Ostala sta tiho jaz pa sem med hojo razmišljala, kaj naj storim. Odločila sem se da pobegnem, ampak moram najti pravi trenutek. Hitro bi me lahko spregledala, na srečo pa sem bila dobra igralka.
Dobro, zagotovo grem domov kot vampirska super junakinja, si vzamem nekaj nujno potrebnih stvari, kot so denar, oblačila in mogoče hrana. Potem pa... kaj pa potem? Naj grem iz države? Postanem zlobna vampirka, ki se celo življenje hrani z ljudmi? Uhhh... kar streslo me je. Stephany mi je govorila o vampirjih, ki so menda resnični in, ki jim živalska kri ni bila več dovolj. Zgubili so svoj smisel in odšli v gozd kjer so prežali na nedolžne ljudi. In to naj bi bila jaz? Ah, ne...

Moj legendarni načrt sem se odločila uresničiti v sredo zvečer-torej dva dni po lovu. Začuda nisem bila lačna, vrjetno od vsega adrealina, ki se je nahajal v meni. Po zasilni malici sem iz svoje omare, ki sem jo mimo grede našla šele danes in v kateri so bila oblačila. Torej nekaj spodnjih hlačk, trije puloverji in pet majčk. Tri z dolgimi in dve z kratkimi rokavi. Vse je bilo čisto preprostih barv. Obula sem si NIKE superge ostalo pa zbasala v torbico, ki je bila kar velika in za katero sem mislila, da bo ravnokar počila. Svoje blond lase, ki so bili že prav lepo razmršeni sem spela v preprosto in ohlapno figo, oblečena pa sem bila v pajkice in champion majco brez rokavov. Čez vse to sem nase navlekla star pulover, že kar pošteno objeden od moljov. Z tisto tihostjo, ki jo premoremo le vampirji sem stopila na stopnišče, ki je vodilo v spodnje prostore. Prišla sem na prvo nadaljevala na drugo in prišla vse do pete stopnice, kjer sem spet začutila tisti glavobil. Ni bil tako močan kot prejšnjič ampak vseeno se ga je čutilo. Pred mano se je pojavil, kdo drug kot Jack z vsemi njegovimo 190 centimetri.
"A se mi nismo zmenili, da se bomo tukaj še malo pogovorili?" Po kratkem premusleku pa je dejal še: "Ti pa izgledaš kot, da boš ravnokar ušla skozi okno." Z pogledom sem mu sledila na veliko strešno okno. Ravno prav velik zame...
"Torej, bi se malo pogovorili? Nama se zdi to prav..."
Skupaj sva prišla, do dnevne sobe in do mize kjer je sedela Stephany. Me je čakala? Odšla sem po temen hrastov stol in vzela pločevinko Pepsi, ki sem jo že od nekdaj sovražila. Ampak, koga sploh briga, kaj si mislim, koga ne maram in kaj rada jem?
No, o njiju si mislim: pojdita v... misli raje nisem dokončala. Ne maram Jacka in Stephany, rada pa jem srne in palačinke z čokolado.
Odločila sem se da bom situacijo izpeljala do konca. Če sta kaj posumila sta verjetno mislila, da se bom v celoti posvečala samo pobegu.
"No, kaj te torej zanima?" Je vprašala Stephany.
"Koliko živali lahko največ pojemo in kaj nas lahko ubije?"
Ha, če sta mislila, da me bosta dobila sta se motila.
"Težko vprašanje... Mislim, da lahko živimo kar neskončno dolgo. Dobra stran tega je, da lahko cele dneve sedimo pred televizijo, slaba stran pa, da zelo težko umreš. Ne razumi me narobe. Saj je tudi to dobro ampak po recimo 100 letih večne mladosti ti že vse skupaj začne malo presedati...
Ubiti nas ne more noben strup, pa tudi če bi ga popili dva kotla." Nasmehnila se je svoji šali. Jack jo je pomenljivo pogledal kar je bilo kar malce čudno...
Stephany je izgledala res prijazno. Če jo že moram ubiti moram vrjetno najprej ugotoviti kako se to sploh naredi...
"Nadaljuj prosim" Sem se slišala reči. Pač me je zanimalo...
"Prav. Ubiti nas ne more nič razen ognja ali zlomljenega vratu. Pa še to nas morajo za slednje sežgati."
"Pa nam ne škodi sonce? Mislim, v nekaj knjigah je pisalo, da lahko zgorimo..." Seveda sem v prejšnjem življenju prebrala tudi nekaj talšnih knjig. Še enkrat: NISEM vrjela v vampirje.
"Ne seveda nas ne more ubiti sonce. Kako pa misliš, da se lahko mi kar sprehajamo po soncu?" To je rekel Jack.
Potem pa sem se odločila, da vprašam to kar me je mučilo že od lova.
"Vidva, vaju lahko še nekaj vprašam?"
Oba sta prikimala.
"Imamo lahko kakšne...hmmm... moči?" Opazila sem, da so se valovi okoli Stephanyne glave malce pomračili. Kot bi na modro(mislim, da je modra barva laži) padla nekakšna temna senca. Jack pa je skoraj preplašeno pogledal okoli sebe. "Kaj pa je?" Sem nedolžno vprašala.
Takrat pa je Stephany planila proti meni tako hitro, da niti pomežikniti nisem mogla.
"Dobro, ne vem kaj veš o tem, ampak zagotovo z moje strani o tem ne boš nič izvedela. Kdo ti je karkoli povedal o tem?" To je rekla tako grozeče, da se mi je naježila koža na tilniku.
"Nič ne vem o tem, zato me ne sprašuj. Sama sta rekla, da lahko vprašam karkoli, torej sem se spomnila, da če smo že hmmm... kaj pa vem... vampirji, da bi lahko za povrh imeli še kakšno moč. Se tebi ne zdi?" Postajala sem jezna. "Zdaj, ko si izvedela se lahko v miru vsedeš in mi daš mir!" Zadnjo besedo sem skoraj zakričala. Obe sva bile napeti in pripravljeni na boj. (Kot, da se znam bojevati? Še samoobrambo komaj obvladam)
Jack pa je samo nemo gledal in se kot kaže ni mogel premakniti.
"No prav, torej ne veš nič? Vredu, pogovor zaključen, Jack pridi" Mi je jezno zabrusila. Jaz pa sem se skoraj smehljala.
Jack je hitro je pomežiknil se vstal in odšel za njo. Jaz pa sem ostala sama z mojo Pepsi(fuj)
Takrat pa...hej, kaj pa če bi blond kot sem bila odšla za njima? Ja seveda sem šla.
Na varni razdaliji sem hodila za njima in zašla v prostore v katerih še nisem bila. Načeloma niso bili nič posebnega. Samo navadne mizice, velike kuhinje, še večje dnevne, moderni televizorji.(in vse to je bilo od Jacka in Stephany?)
Tiho sem stopala po po dolgem hodniku, ki je bil še kar dolgočasen. Potem pa sem se skoraj zaletela v Stephany.
Ušel mi je vzdih, ki njej ni.
Hitro se je obrnila nazaj jaz pa sem se skrila v sence kota. Obrnila se je nazaj, vidno presenečena.
"Mislim, da bi ga morala poklicati" Sta pa hitra. Uletela sem sredi pogovora.
"Nisem tako prepričan. Veš kako je bilo zadnjič, ko sva ga za brez zveze poklicala. Skoraj naju je ubil. Za povrh pa res nočem izgobiti vsega tega" Z rokami je zamahnil okoli sebe. Predvidevam, da sta govorila o tistem skrivnostnem Jayu.
"Ah, daj no? Straši me. Saj sem ti že povedala" Oba sta govorila dovolj tiho. Takrat pa se je zgodilo nekaj čudnega.
Steph je pogledala svojega brata on pa pogleda ni mogel odtrgati z njenih modrih oči. Na čelu se mu je začel nabirati pot. Njej pa so se oči rdeče zasvetile.
"Glej, Jack. Oba misliva, da je najbolje, da pokličeva Jaya, da nama pove kaj namerava storiti. Je tako?" Vse to je govorila počasi in razločno.
"Je tako?" Je rekla malo glasneje, ko je videla da se Jack ne odziva pravilno. Jaz pa sem obstala tam kot vkopana.
"Je tako. Točno tako kot si rekla Stephany" Je rekel z tako zasanjanim glasom. Zdelo se mi je da je v nekakšnem transu... Z roko si je segel k črnem križu, ki ga je nosil na levem licu in se ga dotaknil. Mislim, da smo vsi pričakovali, da se bo nekaj zgodilo. Ampak se ni. Slišala sem samo kako se odpirajo vrata. V našem stanovanju. Ah, daj no Lisa! Premakni se že. Pojdi v sobo. Nič slišala, nič videla. Kot kaže bo to postal moj moto.
Hitro sem stekla proti sobi in na smrt upala da me noben ne opazi. Spet sem šla mimo vseh tistih mbogih kičastih mizic in naslonjačev. Ko sem prišla do sobe sem hitro pograbila mojo torbico. Tisto, za katero sem mislila, da bo počila. Za sabo sem slišala kako kriči Stephany.
"Lisa! Takoj pride sem. Obiske imaš"
Ja seveda. Obiski, ki se me sploh ne tičejo, niti me ne zanimajo.
Torej bom hitro odnesla pete z vsem svojim skromnim imetjem in tukaj me ne bodo več videli. No, mogoče bom prišla ubit Harrisova dva.
Z hitrimi gobi sem po moji sobi premlevala možnosti za pobeg. Res se mi je že mudilo.
Če bi ušla skozi vrata bi me lahko hitro ujeli. Na koncu sem se odločila za okno. Na hitro sem ga odprla.
"Lisa!" Se je drla Steph.
Pograbila sem torbico in že sem skočila v temo. Blizu hiše je bil majhen gozd, ki mi bo nudil dovolj skrivališča za kakšen dan.
Hitro sem stekla naprej na oknu pa zagledala Stephany, Jacka in neznanega vampirja.
.............................................................................
Aaaa...kok me roke bolijo...
Mnenja, teorije?
Kaj bi se lahko zgodilo zdaj?
Se opravičujem za pozen Next in pravopisne napake(vem da jih je velik)

Lp
11. januar 2020
Ooo wow Ponosna nate, ful napeto in res domiselno.
Next
11. januar 2020
Ooo hvala Kok lepo, prov dan si mi polepšala
11. januar 2020
Next
11. januar 2020
hvala
11. januar 2020
Next
11. januar 2020
hvala
11. januar 2020
Next. lepoo
12. januar 2020
hvala(ne vem zakva se vsakmu posebi zahvalem )
Next pride mogoče dons al pa jutr, ok?
12. januar 2020
omg, fulll napet. komi cakam naslednji Next!!!!!
12. januar 2020
hvala jasmina16
Next pride bolj proti večeru. Bom poskusla čim prej
13. januar 2020
Nov Next je tle jeeee
.............................................................................
6.POGLAVJE
Bila je jezna. Tako jezna, da je svojo moč uporabila na svojem lastnem bratu. To jima je On prepovedal. Vedno si je želel, da bi vampirski svet ostal skrit in čist, na koncu pa je On postal umazan. V trenutku ko je Jack pritisnil na križ je Stephany slišala Njegov prihod. V tistem trenutku je tista punca Lisa pobegnila. In vse pokvarila. Pobegnila je skozi okno. Stephany je vsem rekla, da mora Lisa dobiti sobo brez oken. Lahko bi kaj posumila in pobegnila. In je. Pobegnila je pred Jayovimi očmi. No ja, to ne vspe ravno vsakemu. Jay sedaj seveda ni niti pod razno zadovoljen.
Ko je Jay Liso končno našel jo je menda napadel skoraj takoj. Zmotil ga je edino tisti maček. Stephany ni nikoli vedela zakaj se On tako boji mačkov. Boji se vseh. Črnih, belih, ni važno. Ne mara jih in pika. Stephany si je v času Pred mačko zelo želela, sedaj pa...si jo želi še vedno. Nihče-niti Jay ni vedel za njeno skrivnost. Skrivnost, ki bi se vsem zagnusila.
Jay ju je torej potem, ko se je punca preobrazba končala poiskal in jima zabičal, da jima niti pod razno ne sme pobegniti. Nista je smela spustiti z oči. Po tem dogodku je odšel in do sedajle, ko sedi za njuno mizo ga ni videl nihče iz Skupnosti. Skupnost je pravzaprav skupina vampirjev po vsem svetu. Glavni je seveda Jay. Zanj delajo razne usluge. Od preprodajanja drog, alkohola pa vse do kraje podatkov vladi(za te stvari so bili redki izbrani in nato specjalizirani).
Ampak Stephany in Jack nista imela nič s tem. Samo včasih se je zgodilo, da ju je poklical, da bi malo popazila na kakšnega "novorojenčka". Nikoli jima ni dal podrobnih navodil. Razen pri Lisi.
Sedeli so za veliko mizo v zadnjem delu hiše. Jay je bil naravnost...hmmm...božanski. Imel je malo daljše do ramen razmrše ne lase in niti Jack ga ni mogel prekašati v tistih njegovih črnih očeh. Imel je čisto malo brade desno uho pa mu je krasil majhen okrogel uhan. Izgledal je...divje. Pa saj je konec koncev tudi bil. Stephany se je stresla, ko se je spomnila dogodka v gozdu. Takrat ko so šli na lov. Žival je razmesaril, do točke, da se ni več vedelo ali je srna ali medved. Bil je zver, ki...
" Kako se vama je lahko to zgodilo?" Njeno razmišljanje je zmotil Jayov glas. Ni govoril jezno, samo razočarano.
"Od nekdaj sta moja najboljša delavca." Vsi so vedeli, da to ni čisto res. Hunter je bil starejši od njiju in zato tudi bolj izkušen.
"Zato od vaju želim tudi, da zato nekaj naredita."
"Jay oprosti. Dekle je bilo na čase čudno. Želela sva te poklicati že prej pa ni bilo priložnosti. Naslednič nama daj vsaj kakšnega pomočnika. Jill ali pa nevem...Jona" Se je oglasil Jack. Jill je bila še močnejša od ostalih vampirjev, kar je pomenilo res veliko moč. Jon oz.Jonathan pa je lahko zaustavil čas za nekaj sakund ali pa pol minute. Ampak je njegova moč omejena na majhen in zaprt prostor z malo ljudmi, zato ta moč ni bila tako uporabna. Jill pa je bila resnično mlada. Stephany se je zdelo, da je stara šele nekaj tednov največ en mesec.
"Dekle moramo ujeti. Jutri se podamo na lov. Če nam še enkrat ujide..." Misli ni dokončal in Stephany se je zazdelo čudno zakaj se Jay tako zanima za Liso. Odločila se je, da ga vpraša. Jay se ponavadi ni tako zelo zanimal za mlade vampirje. Že res, da je vsakega posameznika dolgo opazoval in ga izbral šele, ko je bil res prepričan, da mu bo prišel prav. Ampak to, da se na lov poda
on sam je skoraj čast.(Če bežiš to NIdobro.) Lisa ni imela popolnoma nobene možnosti za pobeg pred njim.
Lase si je vrgla čez ramo in vprašala:
"Jay, pravico imava vedeti zakaj se tako zanimaš zanjo. Imaš v mislih kaj posebnega?"
"To se vaju popolnoma nič ne tiče. Njen resnični rod sega globoko v čas Pred in vsi so bili uspešni morilci. Ona bi lahko...To se vaju ne tiče.) Osorno jo je pogledal in stopil na sredino sobe. Z roko je začel prazno krožiti po zraku. Prikazala se je majhna luknja, ki je rasla in rasla dokler ni nastal velik vrtinec brez vetra. Jack in Stephany sta se zdolgočaseno spogledala in vstala ter odšla iz sobe. Vedela sta kaj bo sledilo. Pohištvo bo zletelo v zrak on pa bo mirno stopil v portal. Izdelovanje portalov je bil redek in spoštovan dar, ki so ga prejeli le redki.
Zdelo se ji je, da portal vodi v njegovo graščino, kjer je bila samo enkrat. Dobro se je spomnila tistih stolpov, velikih oken...
" Sestrica pride greva se pripravit na lov" Jack jo je potegnil iz misli. Stopila je po hodniku in prišla v svojo bogato okrašeno sobo. Imela je ogromno ogledalo ter veliko vrst dragih ličil. Usedla se je na veliko posteljo, kjer so jo že čakale obleke pripravljene za na lov. Pripravila si jih je že prej. Včasih si je Jay zamislil kakšno osebo, ki jo je želel imeti v svoji skupnosti. Če se je tej osebi uspelo pobegniti je Jay vzel nekaj svojih najboljših ljudi(Vmes sta ponavadi bila tudi Jack in Stephany) in z njimi odšel na lov.
.............................................................................
No ja, to je to.
Mnenja, teorije? Prosim napište kaj mislite, da se bo zgodilo zdaj, ker se (iskreno) res zabavam ko berem vašje teorije Kakšen se vam zdi stil pisanja?
Hvala, da berete
P.S
Se opravičujem za slovnične in pravopisne napake.
13. januar 2020
men je res ful vseč kar tk naprejNext
13. januar 2020
Kakšna teorija?
13. januar 2020
aja čak teorija hmm..............nakonc se bo vse srečn končal
13. januar 2020
Ja pa že
13. januar 2020
Hmm Moja teorija: Lise jim ne bo uspelo najti, ker jo bo ravno zadnji trenutek, ko bi jo skoraj dohiteli, nekdo sprejel pod svoje okrilje. Nekdo, ki je sicer vampir in ima neko prav posebno moč, ki se lahko kosa s čarovnijo oz. močmi Jaya. Tako, da bi lahko prelisičil vse vampirje, ki jo bodo iskali. Morda ne za vedno, za nekaj časa pa. Ali pa je bila ta oseba celo dolga leta privrženec/ka Jaya pa se je pretvarjal/a, da uživa v "svinjariji" in zlu, ki ga ta vampir ustvarja.

Napisano je super
14. januar 2020
hahahahaha fuull dober opis jaya. si ga lahka prav predstavlam kak sedi tam, kot kak gekstar. po moje bo nekaj casa bila v gozdu potem pa bo probala preiti v drugo drzavo, mogoce bo po poti se srecala kaksno tolpo npr. mack () ali kaksnih drugih nenaravnih bitji ali celo odpornike proti jayu.
en sam nasvet, da bo lazje razvidno, da na zacetku poglavja napises osebo skozi katere oci pises, ker drugace sele npr. pri 2 odstavku ugotovis skozi katere oci pises, drugace je pa super.
cim hitreje Next!!!
14. januar 2020
Hvala vama
14. januar 2020
Next
14. januar 2020
Next
14. januar 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani