Hola!
Torej tole zgodbico sem nekaj časa že pisala ampak se mi nikoli ni zdela tako dobra, da bi jo lahko objavila. dolgo sem se ukvarjala z njo ter jo spreminjala, dopolnjevala, brisala in še mnogo več. Res bom bila vesela vaših kritik in pohval, saj razmišljam, da bi tudi to knjigo izdala.
Prvo pa naj razčistim, da je Raven ime (Rajven) in ne, da je nekaj ravno.
Torej pa pojdimo kar na prvi del zgodbe, ne bom dala prologa ker se mi je zdelo nesmiselno ter ker ga nikoli nisem morala napisati, tako, da bi mi bilo všeč.

**********************************************************************************
*Naslovnico sem izdelala sama NE KOPIRAJ!*
Raven--Fantasy Story--

Kot črna senca sem se premikala po strehah Hetere. Počasi sem se začela bližati svoji tarči, skočila sem na rdečo streho in počakala nekaj sekund. Morala sem se prepričati, da mi nihče ne sledi, ta teden sem bila že v težavah. Pogledala sem v zrak in zagledala črno senco, ki mi je švignila nad glavo. Vstala sem in stekla po strehah naprej do tarče. Eno hišo pred njo sem se ustavila.
Eno od oken v hiši je bilo še zmeraj osvetljeno. Potuhnila sem se in potrpežljivo čakala. Nad glavo mi je spet švignila senca in poletela k hiši.
Nasmehnila sem se in v tem trenutku se je luč ugasnila. Vstala sem ter skočila s strehe. Razgledala sem se po ulici, ko sem bila prepričana, da ni nikogar okoli sem se odpravila proti svoji tarči. Bila je velika in kljub sencam noči se je videlo, da je bele barve in črne barve.
Izza pasu sem potegnila klin z vrvjo ter ga zalučala na streho. Popolno sem zadela, potegnila sem vrv, da sem se prepričala, da je trdno pritrjena. Pričela sem plezati, to mi ni vzelo več kot minuto. Ustavila sem se pri najvišjem oknu in iz torbe potegnila nož. Potisnila sem ga za okvir in nežno pritisnila navzven, nato pa še na drugo strani, okvir se je vdal. Nežno sem ga spustila in odšla v sobo. Čez glavo mi je ponovno švignila črna senca in se usedla na mizo.
»Bertok poišči skrite prostore jaz pa bom drugo.« Črna senca je pokimala in odšla na drugo stran sobe. Okenski okvir sem od znotraj pritrdila nazaj. Potem pa sem se obrnila in si ogledala sobo. Bila je ogromna v njej sta bila dva predalnika, ogromna knjižna polica in pisalna miza. Na začetku sem se lotila pisalne mize, preverila sem vse papirje, ki so ležali na mizi. Nobeden od njih ni imel pomembnih podatkov, ki bi me zanimali, premaknila sem se na predalnike in na srečo niso bili zaklenjeni. V prvem sem našla zlati prstan na katerem je pisalo Za vedno, glede na velikost je bil najverjetneje od njegove pokojne žene.
Prijela sem ga in ga vrgla v torbo, v naslednji sem našla ogrlico in čestitko za njegovo hčerko. Tudi ta je romala v torbo. V tretjem predalu ni bilo nič zanimivega, četrti pa je bil zaklenjen. Iz torbe sem potegnila majhno žičko in z njo odklenila predal. V njem je bila lepo zložena mapa prijela sem jo in odprla.
V njej so bile telefonske številke in naslovi različnih ljudi. Tako knjigo že imam, vrnila sem jo na mesto in odšla do predalnikov. V prvih treh sem nabrala samo nekaj zapiskov o gradnji zgradbe. Bili so veliko pomembnejši, kot so izgledali.
Vrgla sem jih v torbo in odprla še zadnji predal v njem ni bilo nič, to se mi je zdelo malo sumljivo, zato sem preverila če ima dvojno dno. Imelo ga je in v njem je bil ključ. Prijela sem ga in ga potisnila za pas. Zadnje kar sem morala preveriti je bila knjižna polica. Premetala sem vse knjige in nobena ni imela neke velike vrednosti. Na koncu pa sem končno odkrila knjigo o zgodovini Hetere. Vrgla sem jo v torbo skupaj z še nekaj knjigami.


*********************************************************************************

Vem, da se ni končalo, dramatično ali kruto, ampak upam, da je dovolj, da te je pritegnilo v zgodbo ali pa ne. Upam, da vam je všeč ter vesela bom vsake kritike!
18. februar 2018
Next ii nova zgodba super
18. februar 2018
Next meni je všeč samo ne razumem a je zdej brskala po sobi enega neznanca oziroma svoje tarče pa a so bili te ljudje z njo ali proti njej
drugače pa zelo zanimivo
18. februar 2018
Magic Natur
Magic Natur
Next
18. februar 2018
This is me v nadaljevanju zgodbe se bo vse razjasnilo
18. februar 2018
Next! ^-^

Wiiiii komaj sem čakala, kdaj pride ta zgodba, po mojem bo prav tako dobra kot 'We're Gifted' :'D
Mogoče tu pa tam manjka kakšna vejica, drugače pa imaš itak zelo velik talent za pisanje!!
18. februar 2018
AHH vejice moje večne sovražnice.... grrr
18. februar 2018
Next
18. februar 2018
Hvala vsem za nexte! Tukajle imate novega!

**********************************************************************************

Raven --Fantasy Story--

»Bertok si našel kaj?« Senca je zaprhutala zraven slike neke pokrajine. Šla sem tja in jo odstranila, za njo je bil sef.
Ključ, ki sem ga našla pa je pripadal temu sefu. Potegnila sem ga izza pasu ter ga odprla. V njem je bilo ogromno draguljev, ogrlic, prstanov in ostalih dragih stvari. Kolikor sem lahko, sem zmetala v torbo ter postavila vse na svoje mesto. Hotela sem še enkrat preveriti, če je vse na svojem mestu, a se je na hodniku prižgala luč in zaslišala sem težke korake.
Hitro sem odšla do okna in odstranila okvir ter se prijela za vrvico. Okvir sem postavila nazaj ter se potegnila na streho ravno pravi čas. Ni me skrbelo za Bertoka, vedela sem, da se je rešil. Pospravila sem vrv in stekla po strehi.
Na drugi strani sem se odrinila in s salto pristala na drugi strehi. Stekla sem naprej in preskakovala iz strehe na streho. Končno sem prišla v najbolj umazan in kriminalen del mesta.
Skočila sem iz ene od streh ter pristala na majhni umazani ulici. Zravnala sem se in odšla proti napol podrti hiši, čisto na koncu mesta Hetere. Odrinila sem krhka vrata in vstopila. V njej nisem imela veliko stvari, le neko mizo, stol, mrežo v kateri sem spala in kamin. Nakradla sem še nekaj posod, da sem si lahko skuhala kar sem ubila. A to ni bilo nič, ta stara podrtija je bila le prevleka za to kar se je nahajalo pod zemljo. Šla sem k kaminu in ga začela odrivati, nisem potrebovala veliko moči za to.
Končno sem ga odrinila dovolj, da se je prikazalo majhno skoraj nevidno stikalo. Potisnila sem ga navzdol in pod mizo se je dvignila loputa.
Kamin sem namestila nazaj ter odmaknila mizo. Loputa je skrivala skrivni prostor poln skrinj, knjig in slik. Počasi sem vstopila in zaprla loputo. Iz torbe sem potegnila nepomembne knjige ter jih položila na edino knjižno polico v sobi. Knjige, ki so bile pomembnejše sem položila na mizo in se lotila nakita. Drage kamne sem skrbno spravila v šatuljo, ki je v sebi imela drage kamne svoje barve. Rdeče v eno, zelene v drugo.
Nakit pa sem vrgla v eno od velikih skrinj na sredini sobe. Iz torbe sem potegnila še zadnje dve stvari. Zlat prstan pokojne žene in darilo za njegovo edino hčerko. Že ob pogledu na ogrlico sem vedela, da je prišla iz Sigta. Najdražjega mesta daleč naokoli. Položila sem jih na mizo in opazovala prstan. Malo me je pekla ves ker sem mu vzela tako dragocen spomin, a sem si ga hitro zbila z glave. Prijela sem torbo in se odpravila nazaj gor. Zaprla sem loputo in dala mizo na svoje mesto. Usedla sem se nanjo in razmišljala kaj naj počnem. Naj grem kar v posteljo? Naj grem loviti? Naj poiščem Tuhina? Ko sem razmišljala je po mojih vratih začelo z vso silo udarjati.
»Odprite vrata! Takoj!« Zavzdihnila sem. Krasno nekdo me je opazil. Spet. Vstala sem in odprla vrata. Pred njimi so stali trije mogočni patruljaši. »Imamo nalogo, da preverimo vašo hišo.« Pokimala sem in odprla. Dva sta začela moje stanovanje obračati na glavo tretji pa me je začel izpraševati.
»Vaše ime?«
»Raven.«
»Priimek?« Pogledala sem ga in se malo nasmehnila.
»Ali vidite kje ste? Nimam priimka. Torej kaj se tukaj dogaja? Zakaj mi uničujete tole podrtijo?«
»Ker je bil gospod Alvarez okraden. Moramo preiskati prav vsako hišo v mestu, da najdemo prstan njegove pokojne žene in darilo za njegovo hčerko. Za ostale stvari mu je veliko manj mar.«
Upam, da vam je všeč!
19. februar 2018
Magic Natur
Magic Natur
Next
19. februar 2018
Next
19. februar 2018
neextt
19. februar 2018
Next ful dobr in najbrž itak ne bodi nč našli
20. februar 2018
Next ful dobr in res sm ful vesela da si zaćela še eno zgodbico pisat
20. februar 2018
Oprostite ker je tako pozno, danes sem norela okoli kot nora

**********************************************************************************

Raven --Fantasy Story--
»Gospod Alvarez je bil okraden? Kako grozno! Pa ste našli kakšne sledi, ki bi vas vodile do storilca?« sem hlinila zaskrbljenost. Prebadal me je z pogledom.
»Nekaj pa res. V sobi iz katere je vse izginilo so našli velikega krokarja.« Moje oči so se razširile. Bertok. Ni se rešil.
»Krokarja? Kako pa to, mar ne bi bilo težje krasti, če imaš pri sebi tako umazano žival?« Skomignil je z rameni ter se obrnil proti drugima dvema.
»Smo končali?« Oba sta pokimala ter se odpravila iz moje majhne podrtije. Ostale dva sta se odpravila iz moje hiše, on pa je ostal. Zaklical je za njima.
»Pojdita do naslednje, njo moram še malo izprašati.« Zaprl je majhna vrata in se obrnil proti meni. Potegnil je k sebi ter svoje ustnice prisesal na moje. Pustila sem mu, da mi jih je z jezikom odprl. Z svojimi rokami me je prižel k sebi.
»Bolj previdna moraš biti Raven, skoraj bi te dobili.« Mi je zamomljal med poljubom.
»Saj, vem Bradwr.« Sem mu zamomljala nazaj ter ga odrinila. »Pojdi za njimi, nočeš, da si kaj mislijo.« Svoje ozke ustnice je razširil v majhen nasmeh.
»Prav, saj grem. Mi obljubiš, da ne boš odšla po krokarja?« Nikoli mu nisem povedala Bertokovega imena in ga tudi ne bom.
»Tega ne morem obljubiti, pomaga mi krasti.« Sem mu previdno odgovorila.
»Lahko te stane življenja Raven, prosim ne odidi ga iskati. Prisezi pri Šamanu.« Stegnil je roko proti meni. Previdno in počasi sem segla vanjo. Bradwr je segel v žep ter iz njega privlekel zelen kamen. Položil ga je na dlani.
»Raven prisežeš, da ne bom šla iskati svojega krokarja?« Šamanov kamen se je do polovice zasvetil.
»Prisežem, pri Angelu, Šamanu in Demonu.« Še ostala polovica kamna se je zasvetila.
»Opravljeno.« Nasmehnil se je ter mi pritisnil še en poljub na ustnice, nato pa je izginil iz moje podrtije.
Nasmehnila sem se ter izza hrbta potegnila škrlatno rdeč kamen. Tudi ta se je svetil z rdečim leskom.
»Serafirin kamen, nikoli ne razočara.« Sem zašepetala ter ga previdno spravila nazaj za pas. Uničil je urok prisege Šamanskega kamna. Postavila sem ga tam kot zmeraj, vsi kamni na mojem pasu so imeli pomemben pomen. Angelski, Demonski, Šamanski, Serafirski, Klonin in celo Zarrin kamen mi je kdaj prišel prekleto prav. Takoj sem skočila za kamin ter ga odrinila. Pritisnila sem stikalo ter švignila pod zemljo. Hitro sem pograbila nahrbtnik ter v njega vrgla prstan in ogrlico.
Vse sem postavila svoje mesto ter spet izginila v noč. Bradwr in ostale dva so se premikali nazaj, zgleda, da so preverili že vse hiše. Tiho sem jim sledila po strehah, kot mačka, ki zasleduje svojo žrtev. Veliko več luči je bilo prižganih, kot prej in iz hiš si lahko slišal šelestenje njihovih pogovorov in vsi so tekli o eni in isti stvari.
»Krokar je spet udaril.« Veselo sem se nasmehnila, ugajalo mi je, da so me klicali Krokar. Zelo mi je ugajalo, to mi je dajalo občutek moči, ki je pravzaprav nisem imela. Vsak je moje ime izrekel z spoštovanjem, sovraštvom ali pa vsaj z strahom. Nikoli ni bil izrečen kot Nihče. Ponesreči sem nerodno stopila, morala sem se ujeti in pri tem sem proizvedla nepotreben zvok. Hitro sem se sklonila kot mačka in čakala.
*******************************************************************************

Hope you like it!
20. februar 2018
Next upam da je ne bo kdo opazu in ja sigurn je vsem všeč
20. februar 2018
Neeext odlično
20. februar 2018
Magic Natur
Magic Natur
Next
20. februar 2018
Next
20. februar 2018
~Meri Lindin~
~Meri Lindin~
Neeext! Perfekttt <333
21. februar 2018
Next
21. februar 2018
Next!!! ful dobra ideja
21. februar 2018
Next
21. februar 2018
neeeeext
21. februar 2018
**********************************************************************************

Raven --Fantasy Story--

Vsi patruljaši so se zazrli v mojo smer. Bradwr pa se mi je zazrl v oči.
»Pojdita naprej, bom jaz preveril.« Druge dva sta pokimala ter hodila naprej, on pa se mi je počasi približal. Skočila sem s strehe ter se skrila med dvema hišama.
»Kaj počneš tukaj? Prisegla si, da ga ne bom šla iskati!« Izza pasu sem potegnila Serafinski kamen.
»Izničila sem urok, ne morem ga kar pustiti tam. Mi boš pomagal ali ne?« Pogledal me je s svojimi temnimi očmi.
»Prav, samo, če boš danes prišla k meni.«
»Saj sem bila že velikokrat pri tebi.« Približal se mi je.
»Mislil sem pri meni, da bi počela še kaj drugega.« Takoj mi je v glavo stopila ogabna misel. O ne, ne, ne.
»Če odklonim kaj boš naredil?« Sem ga hinavsko vprašala.
»Če odkloniš, bom zdrobil Serafinski kamen ter te prisilil, da prisežeš še enkrat. Tvoj krokar pa bo kmalu mrtev.« Globoko sem začela dihati.
»Prav, prišla bom k tebi.« Nasmehnil se je ter me grobo poljubil.
»Pojdiva, Alvarez je sam v hiši, nikogar ni hotel imeti zraven. Hčerka je trenutno na poti sem, krokarja ima na enakem mestu, kjer so ga našli. Vsaj tako pameten je, da maha z krili ter kljuva vsakega, ki se mu približa. Zamotil ga bom, ti pa hitro opravi svoje.« Pokimala sem mu ter skočila nazaj na streho. Vzporedno sva hodila do njegove hiše. Bradwr je potrkal in vrata je odprl sivolasi moški. Gospod Alvarez se mi je od zmeraj zdel preveč sočuten, vedno je pazil na vse. Pravičnost, prijaznost in podobne bedarije.
Pod očmi so mu sijali temni kolobarji, še bolj me je zapekla vest ker sem mu vzela ženin prstan. Takoj, ko je zagledal Bradwrja je skočil iz hiše.
»Prosim recite, da ste našli ženin prstan!« Nisem več poslušala hitro sem skočila na sosednjo streho ter zalučala vrv z klinom. Potiho sem priplezala do najvišjega okna. Na obraz sem si potegnila črno cunjo, da sem zakrila svoj obraz. Smrdela je po potu, dimu in slani vodi. Hitro sem ločila okno od hiše ter smuknila noter. Pogledala sem po temni sobi.
»Bertok?« Sem zašepetala, takoj sem začutila dobro poznano težo na svoji rami. Zagledala sem se v velikega črnega krokarja.
»Mislila sem, da si se rešil.« Sem mu zašepetala v opravičilo, hitro sem iz nahrbtnika potegnila prstan in ogrlico ter ju položila na mizo. Pograbila sem prvi beli papir, ki sem ga zagledala ter na njega nakracala eno besedo.
Krokar. Kljub temu, da sem že veliko let sama, sem se izobrazila, znam brati in pisati, tudi z številkami se znajdem. Za to se lahko zahvalim Tuhinu, zaradi njega lahko tudi govorim angleško in špansko.
Hitro sem smuknila iz sobe ter se zavihtela na streho. Bradwrju sem v glavo zalučala majhen kamenček, da sem ga opozorila nase.
»Hvala, za vas čas, gospod Alvarez.« Ta je pokimal ter se brez besed vrnil nazaj v hišo. Namesto, da bi opazovala kako bo našel prstan, sem pohitela v svojo podrtijo. Bertok mi je ves ta čas letel nad glavo.
*********************************************************************************

Upam, da vam je všeč!
Kakšne kritike?
21. februar 2018
Next ful dobr
21. februar 2018
Next
21. februar 2018
Magic Natur
Magic Natur
Next
21. februar 2018
Next
21. februar 2018
Next
22. februar 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg