Zavzdihnem in se vsedem na straniščno školjko. Komolce uprem na kolena in obraz zakopljem v dlani.
Nimam pojma, koliko časa sem bila v tem položaju, a ko zaslišim trkanje na vratih, kar poskočim. " Ana, si dobro? " Sem zaspala? Dvignem se in začutim bolečino v križu in vratu. Ja, po vsej verjetnosti sem res zaspala. Stopim do vrat, jih odklenem in odprem. Pred seboj zagledam Luka in njegov prav zares privlačen nasmeh. " Dobro sem. " mu odgovorim in vrnem nasmeh. Počakajte malo... Mar sem prav ZARES rekla, da ima privlačen nasmeh? Sem? Resno? Dobro, dobro, vdam se. Končno priznam sama sebi, da ima privlačen nasmeh in stopim iz kopalnice na hodnik. Obrnem se proti njemu in ga zagledam nekoliko preblizu svojega obraza. Pogledam ga v oči, v čokoladno rjave oči in v trenutku mi postane nerodno. " Luke... " začnem in nato takoj utihnem, saj mi besede obstanejo v grlu. " Kaj je? " se zasmeje in me preizkuje z očmi. " V bistvu nimam pojma. " mu povem resnico, skomignem z rameni, grem mimo njega in se napotim proti svoji sobi. " Kako nimaš pojma? Saj si me poklicala po imenu. " zaslišim njegov glas za seboj in vm, da mi sledi. Zakorakam v sobo in se ustavim tik ob postelji. Ko se obrnem proti Luku, ta ravno zapre vrata in se obrne k meni. " Nazaj k Regini bi morala. " rečem in naredim korak naprej, ko me ustavi njegova roka. " Ne, ne, Regina mi je rekla, naj grem k tebi, ker gre ona ven. " Zasmeje se, ko vidi moje priprte oči. " Nič ti ne bom naredil. " Ob teh besedah se zasmejem tudi sama. " Upam, da mi res ne boš. " postanem resna in se usedem na posteljo. " Me imaš zares za največjega prasca na svetu, ali kaj? " V njegovem glasu se začuti zgroženost, prizadetost in užaljenost. " Verjemi, največji prasec je nekdo drug, poleg tega pa sem se le hecala. " Nasmehnem se, Luke pa ostane resen. " Prav, saj razumem... Že grem. " Resno me pogleda, se obrne in na široko odpre vrata. Nato se ponovno obrne k meni in naredi dva koraka naprej. " Želim ti vse najboljše. " Nasmehne se, a njegov glas ostane resen in nekoliko hladen. Ko mi pokaže hrbet, zakričim: " Ne! " in vstanem. Takrat pa se na vso moč zaloputnejo vrata. Oba zakričiva, Luke poskoči nazaj in se zaleti vame, sama pa pristanem na pol na postelji in se v celoti potegnem nanjo. Luke se mi v sekundi pridruži. In tako drug poleg drugega, leživa na postelji in hitro dihava. " So se vrata dobesedno zaprla sama od sebe? " vpraša Luke in me pogleda. Pogoltnem slino in rečem: " Dobesedno. " Globoko zajamem zrak in spregovorim. " Nazadnje, ko si bil tukaj in sem te tako grdo odslovila... " Vdihnem in izdihnem in zaprem oči. " Ja, kaj je s tem? Saj sem ti povedal, da je v redu. "
" Ne, " odkimam in ga pogledam. " ne mislim tega. Rada bi ti povedala, da preden sem prijela za kljuko... Da... Da... " Prekleto, kaj mi je? Besede se dobesedno izgubijo v mojem grlu kot, da jih ne bi smela izgovoriti naglas. " Si dobro? " Upre se na komolce in me začne pozorno opazovati. " Okej, okej... " zavzdihnem in se vsedem. " Rada bi ti povedala, da preden sem sploh prijela za kljuko, se je sama znašla v... Aaaa, prekleto! " Z rokama udarim po postelji, v istem trenutku pa se vrata na vso moč odprejo, se odbijejo od stene in se ponovno zaprejo. " Pa pizda, kaj je to?! " poskoči Luke in me pogleda. Mene kar odnese pokonci, saj sem v trenutku pritisnjena ob zid, poleg balkonskih vrat. " To se ne dogaja... To ne more biti resnično... " šepetam sama sebi, a očitno še vedno dovolj naglas, da me Luke sliši. " Ana, umiri se, saj se vsa treseš. " Skobeca se na mojo stran postelje in v trenutku ko stopi na tla, občutim močno vročico in bolečino v trebuhu. " O, moj bog... " izgovorim v bolečini in se primem za trebuh. " Moj trebuh... " Luke je v trenutku ob meni in me ves prestrašen opazuje. " Luke, boli me trebuh. " Boli me tako zelo, da mi po licu začnejo teči solze in, ker je bolečina tako neznosna, ne morem več stati na nogah. Počasi drsim proti tlom, ko me zgrabijo Lukove roke in me začno ponovno dvigati. " Ne... Pusti me, da se usedem na tla. " Brez besed mi pomaga, nato pa s tresočim glasom reče: " Upam, da ne boš izgubila otroka. "
19. januar 2015
u185987
u185987
next
19. januar 2015
Opazi se, da je prestrašen prav tako kot jaz. V spodnjem predelu trebuha me tako močno zaboli, da zakričim. Luke se v trenutku sesede na kolena in me prime za roko, katero v sekundi močno stisnem. " Ne morem več, " govorim vsa v solzah, se uležem na tla in se stisnem v bubo. " Ne morem več prenašati bolečine... " Začutim silovito bolečino v sredini trebuha in nato - nič.
Vsa mokra od potu, ležim na tleh svoje sobe, z zaprtimi očmi in hitrim dihanjem. " Ana, " me potiho pokliče Luke in poboža po laseh. " kako se počutiš? "
" Mmmm. " je vse, kar sem sposobna reči, saj nimam moči. " Brez moči si, seveda. Ne skrbi, poskrbel bom zate. " Previdno me obrne na hrbet in nato počasi dvigne v naročje. Če bi bila pri močeh, bi se mu upirala, a tokrat se mu ne morem. Luke naredi dva koraka proti postelji, takrat pa me ponovno zagrabi neznosna bolečina v trebuhu. Začnem se mu zvijati v naročju, da me komaj zadrži tam. " Dobro, dobro.. " se pogovarja sam s seboj, ko me končno položi na posteljo.
Medtem ko se zvijam po postelji, med nogami začutim nekaj toplega in takoj mi postane jasno, da je to kri. Da sem prav zares izgubila otroka. Napnem vse moči, ki jih trenutno premorem in rečem: " Luke. Otrok. " Takoj, ko zagleda kri na mojih stegnih, mu postane vse jasno. Oblečeno imam svetlo modro obleko in krvi ni mogoče zgrešiti. " O, sranje! " Zmeden je in živčen, meni pa neprijetno saj more biti ravno on tisti, ki vse to vidi. Steče iz sobe na hodnik, sliši se odpiranje vrat in ko se vrne, vem, da je bil v kopalnici. " Ana, oprosti, ampak ne morem te pustiti vso zamazano s krvjo. " Ležim na hrbtu in ga opazujem. Najprej vzame mokro brisačo in gre z njo po mojih stegnih navzgor in še malo dvigne obleko, da kri odstrani tudi malo višje, nato vzame še suho in me obriše. " Oprosti. " se nasmehne v zadregi in mi postavi brisačo med stegna. Obleko spusti, malo pogleda naokoli in ko zagleda omaro, se napoti tja. Odpre jo, malo pobrska po njej in nato ven privleče odejo. Prihiti nazaj k meni, me nežno pokrije z odejo, mi odstrani lase z obraza in mi pritisne poljub na lice. " Vse bo še dobro, saj bom jaz pazil nate. " Nasmehne se mi, vrnem mu šibak nasmeh in zaprem oči. Začutim, kako se druga stran postelje zamaje, ko se Luke uleže nanjo. Njegova bližina me pomiri in kmalu me premaga spanec.

Zbudim se in opazim, da sem sama v sobi. Odgrnem odejo, saj me tišči na stranišče, ko med nogami opazim brisačo. Moji možgani takoj dojamejo, kaj se je zgodilo, preden sem zaspala. Izgubila sem otroka pred Lukovimi očmi in tega me je srram. Videl je, da krvavim in odšel po brisače in potem.. In potem... O, moj bog! Tako zelo sram je je ta trenutek, da se uležem nazaj, se pokrijem z odejo čez glavo in zaprem oči. Luke se je dotikal mojih stegen. Mojih KRVAVIH stegen! Kar čutim lahko, kako mi gorijo lica in, kako mi vročica prevzema telo. A ne TISTA vročica. To je le vročica sramu, ki pa je trenutno več kot dovolj.
Odprem oči in se odkrijem. Stopim na tla, si priskrbim sveže spodnje perilo in novo obleko, ter se napotim proti kopalnici. Do kopalnice tečem in upam, da ne srečam Regine ali Luka. Ker ju ne opazim, si odahnem. Tudi kopalnica je prazna in po vseh teh naporih, si privoščim toplo kopel. V kopeli se popolnoma sprostim in odmislim vse. Tudi dejstvo, da sem izgubila otroka.V kadi se namakam toliko časa, dokler voda ne postane hladna, nato pa se leno skobecam ven. Ogrnem se v kopalni plašč in lase ovijem v manjšo brisačo. Usedem se na rob kadi in počakam, da kopalni plašč in brisača z mene odstranita večino vode. Kopalni plašč nato spustim na tla in se do konca obrišem s suho brsačo, si oblečem spodnje perilo in si nato začnem sušiti še lase. Med sušenjem si prepevam pesem, ki mi prva pade na pamet, ko se na enkrato odprejo vrata. Noter vstopi Luke, mene pa skoraj zadane kap. " Živi- " Še pozdravi me ne do konca ko ga prekinem z besedama: " Obrni se! " Ne preverjam ali se je obrnil stran ali ne, ampak primem v roke obleko in se hitro stlačim vanjo. Ko končno pogleda Luka, po njegovem izrazu na obrazu preberem, da je ves ta čas strmel vame. " Živijo. " ga pozdravim nazaj in se mu nasmehnem, on pa me gleda kot, da me prvič vidi. " Luke, halooo... "
" Ka-kako si to naredila? " Pogleda me v oči in nato pokaže na mojo obleko, katero pogledam najprej in nato še njega. " O čem govoriš? "
" O obleki. "
" In kaj je narobe z njo? " Stopim do Luka in ga potisnem ob stran, zaprem vrata in se pogledam v ogledalo, ki je pritrjeno na njih. Iščem napako na obleki, a je ne najdem. Nato v ogledalu ujamem njegov pogled. " Z obleko je vse v najlepšem redu, ni pa mi jasno, kako si jo lahko tako hitro oblekla. "
" Kako to misliš, hitro? " Strmim v njegovo podobo v ogledalu in premišljujem o njegovih besedah. " Ne zameri mi, a oblekla si se tako hitro, da se je to komaj opazilo. " Obrnem se k njemu in priprem oči. " Resno! " reče v pol smehu, a sem prepičana, da mu to ni niti najmanj smešno. Ker ostaneva brez besed, le strmiva drug v drugega. Zavlada neprijetna tišina, ki jo prekinem z: " Samo lase si posušim do konca. " in ne da bi počakala na odgovor, stopim do sušilca in si začnem sušiti lase. Luke ne odide. Vsede se na rob kadi in me opazuje. To vidim v ogledalu, a se delam, da za to sploh ne vem, ker sem zapolena z sušenjem.
Sušilec nazadnje pospravim v predal in si razčešem lase. S tal poberem kopalni plašč, brisačo za lase in telo, ter se napotim ven.
21. januar 2015
u185987
u185987
next
21. januar 2015
u169625
u169625
next
21. januar 2015
Kaj ko bi napisal še kej druzga kokr next da vem kaj dejansk mislte o tem kar preberete?
23. januar 2015
u185987
u185987
Boga, da je izgubila otroka... In mene bi blo tudi tako sram kot njo..
In omg to postaja tk napeto... A bo on ugotovil, da ima posebne moči?
23. januar 2015
u185987
u185987
In še nekaj bi te vprašala... Zakaj med narekovaji pišeš presledke? In zakaj ne končaš stavka v narekovajih s piko in ne z vejico?
23. januar 2015
Ne povem kaj se dogaja naprej ker boš tko sama zvedla
Ne štekam? Med narekovaji delam presledke? Mislš npr " Kako si ? " in ne "Kako si?" če je to to,delam to zato ker mi je lepš :-)
in kaj? Zakaj ne končam stavka s piko in ne z vejico? Mislš zakaj napišm piko namest vejce?
25. januar 2015
u185987
u185987
Ja to sm misla z narekovaj. sej če ti je pa lepš je pa ok, sm vprašala sem
ja... zakaj napišeš piko namesto vejice? a ne bi moglo bit tk... ''Super sem," sem rekla. ''Super sem." sem rekla.
25. januar 2015
Ni vedno tko hhh.. Kokr vidm v knjigah je tut pika okej
26. januar 2015
next
26. januar 2015
Odprem vrata in se obrnem k Luku. " Greš ali ? "
" Ja, ja. Že grem. " se zasmeje in mi sledi. Stopim v svojo sobo, zakorakam do balkonskih vrat in jih odprem. Sonce je zelo vroče, zato to izkoristim in stvari, ki sem jih prinesla s seboj, položim na ograjo, da se bodo posušile. Vrnem se v sobo. " Zakaj to počneš? " vprašam Luka v veliki zadregi, ko vidim, da slači posteljnino. " Nehaj. " stopim do njega in ga potisnem stran in sama do konca slečem posteljino. " Pomagal bi ti rad. " Njegov glas je nežen in prijazen, zato tudi sama odreagiram prijazno. " Res si prijazen, ampak bom zmogla sama. " Posteljnino dobro pimem in rečem: " Bom takoj nazaj. " in že hitim, da v kopalnico odnesem del svoje sramote. Ko pridem nazaj, vidim Luka, kako na vzmetnico namešča svežo posteljnino. " Resno, Luke? " si ne morem kaj, da se ne bi zasmejala temu, kar vidim. " Ti se samo usedi na stol in uživaj. " se nasmehne, nato pa se ponovno posveti temu, kar počne. " Se bom pa naličila. " skomignem z rameni in se usedem na stol za ličenje.
Medtem, ko iz levega zgornjega predala jemljem črno barvico za oči, zaslišim Lukov glas. " Uporabi veliko črne barvice, saj ti poudari oči. " Pogledam ga v ogledalu, a vse, kar vidim, je njegov hrbet. Zamežikam, ne rečem besede in si začnem mazati oči. Ko presodim, da je je dovolj, jo pospravim nazaj v predal in uporabim še maskaro. Nato privlečem na dan še likalnik za lase in ga prižgem. Medtem ko čakam, da se bo segrel, vidim v ogledalu Luka, ki se usede na posteljo. " Ne ravnaj si las, ker si lepa. " Obrnem se k njemu in priprem oči. " Kaj naklepaš? "
" Prisežem, da ničesar. " se zasmeje in dvigne roke v bran. " Zakaj pa mi potem kar naprej govoriš nekaj neobičajnega? "
" Sem že tiho. " reče resno in vstane. Napoti se na balkon, sama pa se posvetim lasem. Skrtačim jih, oddelim pramen las, ostale pa spnem s sponko za lase. V roke vzamem pramen las in ga zravnam, nato pa zaslišim Lukov glas. " Si si že kdaj skodrala lase? "
" Še nikoli. " odgovorim in oddelim nov pramen las, ki ga prav tako zravnam. " Pasalo bi ti. "
" Se mi je zdelo. "
" Zakaj pa tega potem še nikoli nisi poskusila? "
" Ne. " se zasmejem. " Nisem misnila frizure, ampak tebe. Da boš rekel, kaj podobnega. "
" Če pa je res. " ga zaslišim bližje in pogledam v ogledalo in vidim, da je prišel nazaj noter. " Nimam kodralnika. " se izgovorim in še naprej ravnam lase. " Imaš likalnik. "
" S katerim RAVNAM lase. "
" Tudi kodraš jih lahko. "
" Vem, da lahko. Ampak ne znam. " In tako sem prepričana, da bo odnehal. " Znam jaz, ha! " Odložim likalnik na mizo in se obrnem k njemu. " Znaš res? "
" Me podcenjuješ? " se usede na posteljo in se zasmeje. " No, ja, malo pa res, saj si konec koncev fant. "
" Očitno še ne veš, koga imaš poleg sebe. " Dvigne se iz postelje, stopi do mene in me zavrti na stolu, da ponovno zrem v ogledalo. " Prisežem, da te ne bom zafrknil. " Naglas se zasmejem in rečem: " Naj ti bo. "
" To! "
Spusti mi lase, da mi padejo na ramena, nato jih razčeše in ponovno spne. V roke prime prvi pramen in ga ovije okoli likalnika. Začem si gristi spodnjo ustnico, saj sem živčna. " Sprosti se. " me pogleda v ogledalu in pomežikne." Popolno! " se zasmeje v trenutku, ko izpusti likalnik in mi popravi pramen las. Naredi nekaj pramenov in nato reče: " Ne bom ti dal užitka, da se vidiš, preden ne končam z delom. " Zavrti me na stolu, da sem obrnjena proti njemu. " To ni fer. " zagodrnjam in prekrižam roke na prsih. " Šššš. " mi položi prst na usta, jaz pa svojo roko na njegovo in jo odmaknem. " Baraba si," se zasmejem. " ampak, naj ti bo. "
28. januar 2015
u169625
u169625
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext !!!
28. januar 2015
" Hvala. " se nasmehne in z veseljem mu vrnem nasmeh. Luke je pravzaprav dobra družba, le težko mi je to priznati, ker je fant.
Ko konča z delom, se pogledam v ogledalo vsa presenečena. " Vau! "
" Sem ti rekel, da bi ti pasalo. " se ponosno zasmeje in usede na posteljo. " Dobro opravljeno. " rečem resno in ga pogledam v ogledalu. " Hvala. Glede na to, da tega že zelo dolgo nisem počel, si moram priznati, da sem res dobro opravil. "
" Predvidevam, da si to delal svoji punci. " se zavrtim na stolu in ga pogledam. " Kje pa! " zamahne z roko in se zasmeje. " Ta mi sploh ni dovolila, da se dotikam njenih las. "
" Ta pa je čudna. " se nakremžim. " Punce naravnost obožujemo, ko se fantje igrate z našimi lasmi. "
" Ona ne. "
" Koliko časa pa sta bila skupaj? "
" Dve leti. "
" Kar dolgo. Zakaj sta se pa razšla? "
" Prevarala me je. " odgovori povsem neprizadeto, meni pa postane nerodno. " Naj ti ne bo nerodno, saj sem že pozabil nanjo in me sploh ne zanima, kaj počne. "
" Potem pa v redu. " se nasmehnem in začutim olajšanje. " Kaj pa ti in tvoj? " Vprašanje me preseneti, zato samo mežikam vanj. " Sta bila dolgo skupaj? "
" Osem mesecev. " mu odgovorim in se čudim sama sebi, da me govorjenje o Adamu sploh ne gane. " Tudi to je nakaj. " se spodbudno nasmehne. " Zdaj pa sem srečno samska. " odvrnem in mu vrnem nasmeh. " Samska si že, srečna pa ne ravno. " reče brez zadrege in naravnost. " No, ja. Čas celi rane. "
" In prijatelji tudi. "
" Teh nimam. "
" Imaš mene. " Njegova iskrenost in prijaznost me tako ganeta, da v očeh začutim solze, ki jih odpravim z mežikanjem. " Hvala. " mu na koncu odgovorim. Stopim do njega, se usedem na posletjo in ravno v trenutku, ko reče: " Kadarkoli, " ga objamem. " Vau... " zaslišim njegov presenečeni glas, ko mi vrne objem.
Ne prekrivam, da mi je všeč njegov objem, zato ga samo še bolj stisnem k sebi. Ko me k sebi stisne tudi on, začutim njegovo mišičasto telo ob svojem, in ne da bi hotela, zavzdihnem. Luke ne reče ničesar, le glavo zakoplje med moje lase, tik ob vratu, da začutim njegovo sapo, ki mi povzroči mravljince. To, kar občutim ta trenutek, je nemogoče opisati z besedami, a vem, da hočem tako ostati za vedno. A, ker vsi poznamo pregovorim, ki pravi: ' Vse lepo enkrat mine, ' se to zgodi tudi meni zdaj. Luke se zasmeje in se odmakne malo nazaj. " Nisem pričakoval, da me boš takole objela. "
" Jaz tudi ne. " zamomljam in pogled usmerim v steno, saj me njegov pogled začne begati. " Hej, oprosti ker vprašam, ampak, kako se počutiš? Po.. saj veš, kaj mislim. " Ko ga pogledam, vidim, da mu je neprijetno. " Kot nova sem. " rečem iskreno in se nasmehnem. " Resno? Te ne boli trebuh ali kaj drugega? "
" Nič me ne boli. "
" Pa ti je žel, da se je vse to zgodilo? "
" Po pravici povedano mi ni. Konec koncev sem premlada za otroka. " Gleda me in ne ve, kaj bi rekel. " In, kako si ti? " bleknem prvo stvar, ki mi pade na pamet, saj se želim pogovarjati z njim. " Zdaj sem dobro, prej pa nisem bil. " Strese se in točno vem, o čem govori. Pogoltnem slino in rečem: " Oprosti. "
" Nisem mislil tebe. " odkima in me ponovno pogleda. " Mislim, saj me je skrbelo zate in vse, samo najbolj so me prestrašila vrata. " Že ob sami misli se stresem. " Zaradi tega si izgubila otroka. "
" Verjetno res. "
11. februar 2015
u169625
u169625
Next
12. februar 2015
u172115
u172115
neeeext
14. februar 2015
Po nekaj sekundah ponovno spregovori Luke. " Medtem, ko si spala, sej je vrnila Regina. "
" Ja? " Vem, da to ni vse, kar mi želi povedati, kar razberem v njegovem načinu govora. " No, vprašala me je ali bi ostal na kosilu, pa sem rekel, da mogoče drugič. " Priprem oči. " Luke, povej bistvo. "
" Prav, prav. " Zavzdihne in nato nadaljuje. " To z vrati me je na smrt prestrašilo, zato sem jo vprašal ali se je že kdaj to zgodilo in mi je rekla - "
" Da se še ni nikoli. " ga prekinem. Odpre usta, da bi me vprašal očitno, ko ga prehitim. " Ugibala sem. " Prikima in ostane tiho. " Hej, " ga dregnem v ramo in se nasmhnem. " kaj ko bi vseeno ostal na kosilu? "
" Resno? "
" Mhm. "
" Ne vem, no. Sem že rekel, da raje drugič. "
" Slab izgovor. " zmajem z glavo in naredim nekoliko resen izraz na obrazu. " Ne bodi jezna, saj bom ostal. "
" Jaz te ne silim. " mu rečem, a mi ne ostane dolžan in reče: " Želiš pa si. " in pomežikne. V roke primem vzglavnik ter ga vržem vanj v trenutku, ko se zasliši trkanje. Oba z Lukom se zasmejeva, nato rečem: " Naprej. " Regina vstopi z nasmehom na obrazu in reče: " Kosilo je na mizi. "
" Že greva. " odgovorim in vstanem. " O, sem vesela, da si boš premislil, Luke! "


Po kosilu Luke odide domov, proti večeru pa se ponovno dobiva in greva na sprehod." Dvakrat v istem dnevu se vidiva! Vau. " mi reče v pozdrav, ko stopim na dvorišče. " Čudeži se dogajajo. " se zasmejem. Hodiva in se pogovoarjava kot, da se poznava že od malih nog. " Kako ste se imeli na prvih dneh dneh na tečaju? "
" Skoraj zaspal sem. "
" Tako dolgočasno? "
" Tudi to. In veš kaj je novega? Tanya se je vpisala na tečaj. "
" Pa menda ne. "
" Na žalost, " zavzdihne in brcne kamenček na cesti. " ampak to ni najhuje. Najhuje je to, da je v najini skupini in, da skupino vodi gospa Walker. "
" Prekleti hudič, babji! "
" Katera zdaj? "
" Kar obe. " se zasmejem, a mislim resno. " Zame je grozno tudi dejstvo, da Tanya sedi poleg mene. "
" Zakaj le? Saj se že dolgo poznata, mar ne? "
" Se, ja. Družinski prijatelji smo, ampak še vseeno imam neki čuden upor do nje. Nisem prepričan, a sumim, da je zaljubljena vame. "
" In to te odriva od nje? " rečem resno in spremenim ton glasu. " Hej, saj nisem rekel nič takega. Moti me le to, da se me kar malo lasti. Ljubosumje in to... In vsaka punca, ki se mi je kadarkoli približala in postala moja prijateljica, se me je na koncu začela izogibati zaradi, meni, neznanega razloga. "
" Ah, daj no. Seveda poznaš razlog. "
" Zdaj ga, prej ga nisem. "
" Kako bedno. "
" Ja, in zato ravno nimam prijateljic. Ti si prva punca po dolgem času v mojem življenju. " Ne da bi hotela, zardim in malo pospešim korak. " Veš, prav strah me je, da bo Tanya spet kaj ušpičila. "
" V to si lahko kar prepirčan. "
" Upam, da te ne bo spet napadla. " reče resno, zato se na ustavim na mestu. " Hej, te lahko nekaj vprašam? " Obrne se proti meni in se nasmhne. " Le daj. "
" Zakaj si tako začitiniški? "
02. marec 2015
u172115
u172115
neeeeeeeeeeeeeeeeeext !!
04. marec 2015
u169625
u169625
next!!!
07. marec 2015
"Ne vem." skomigne z rameni in se nasmehne. "Res ne vem. To imam nekako v sebi. Te moti?"
"Ne. Ja. Mogoče."
"Kaj zdaj?" se zasmeje in nasmeje še mene. Zavzdihnem in mu povem po resnici. "Odkar me je tisti kreten prevaral, so zame vsi tipi prasci in tudi ti si bil na začetku. Saj vem, da mi nisi storil žalega, a sem bila vseeno prepričana, da me boš izkoristil." Luke je tiho in gleda mimo mene."Bila sem prepričana, da ne potrebujem fanta, ki bi me branil, mi kakorkoli pomagal, saj sem si vbila v glavo, da zmorem sama."
"In jaz sem ti pokazal ravno nasprotno?" Njegovo vprašanje je tiho, neprepričljivo in negotovo, saj noče, da se začnem jeziti nanj. Odgovorim mu šele, ko me pogleda. "Ti si mi pokazal ravno nasprotno." na koncu le prikimam. "Če bi bila sama, bi ta trenutek ležala v svoji sobi in se smilila sama sebi, kot sem to počela že v preteklosti, a po tvoji zaslugi, sem zdaj zunaj. Ko sem bila s tabo, sem pozabila celo na samo nosečnost! Najbolj pa sem ti hvaležna za to, kar si storil zame, takrat ko me je bolel trebuh in..." Neham govoriti, saj mi postane nerodno. Pogledam v tla in pogoltnem slino. "In, kaj še?" Ponovno ga pogledam in na hitro rečem: "In tudi za tisto, kar se je zgodilo potem."
"No, ja, saj veš, da te nisem mogel kar pustiti same v vsej tej muki in zamazano s krvjo." se malo zasmeje, a vem, da je tudi njemu nerodno. V trenutku postanem rdeča v obraz, kot paradižnik. "Joj, oprosti!" se nerodno nasmehne in jaz z njim. "Nič hudega, saj konec koncev ne doživiš vsak dan, da takole zate skrbi lep tipček." Pa sem izdala svoje misli! Bravo, Ana. "A, da sem lep?" se nasmehne in se prestopi na drugo nogo. "Saj imaš ogledalo doma, kajne?"
"Seveda ga imam, a vendar ni tako, ki bi mi govorilo: Luke Brooks, lep tipček si! " Začneva se smejati, jaz pa medtem začnem brskati po torbici. Ven privlečem svoj mobilnik in reče: "Nasmehni se!"
"Niti približno! Ana, pospravi telefon."
"Ne!"
"Imaš sprednjo kamero?"
"Imam."
"Potem pa pridi sem, da se bova slikala skupaj."
"To pa ne!"
"Potem pa me ne dobiš na svoj telefon." Začne hoditi naprej, jaz pa stečem za njim. "Dobro, dobro. Naj ti bo." Obrne se k meni in se zasmeje. "Sem vedel, da bo delovalo!"
"To ti bom še vrnila!" rečem in ga boksnem v ramo. Nato se končno postaviva drug poleg drugega, se nasmehneva in nato slikam.
Medtem, ko gledava sliko, Luke reče: "Sva prijatelja?"
"Sva, Luke," se v celoti obrnem k njemu in se nasmehnem. "a pod pogojem, da me objameš."
"Obožuješ objemanje, kaj?" me vpraša medtem, ko me objame. "To je nekaj najboljšega. Pravzaprav obožujem take vrste objemov, ko zaprem oči in objemam tisto posebno osebo."
"Torej sem nekaj posebnega?" Pomakne se malo bolj nazaj in se mi zazre v oči. "Vsak od nas je nekaj posebnega."
"Ana, dobro sem te slišal, ko si rekla: ko zaprem oči in objemam tisto posebno osebo."
25. marec 2015
*_* ful dobr ej

next
25. marec 2015
Next + nova bralka
26. marec 2015
Pogoltnem slino, saj niti sama ne vem, kaj točno, sem mislila s tem. "Ti sigurno si poseben." rečem na koncu in se iskreno nasmehnem. "V dobrem ali slabem smislu?"
"Seveda, da v dobrem!" se zasmejem in ga malo odrinem nazaj. Zasmeje se in reče: "Samo preverjam."
Ponovno začneva hoditi naprej po parku, ko nekaj poči. Zakričim in se vržem Luku v objem, da komaj obdrži ravnotežje. Glavo sklonim na njegove prsi, roke pa ovijem okoli njegovega hrbta. Vrne mi objem, nato se zasmeje: "Ana, saj je bila samo veja, ki je padla na tla."
"Oh..." dvignem glavo in se srečam z njegovimi očmi. "Še dobro, da sem jaz tukaj, kaj?"
"Ja... Pravzaprav res." odgovorim resno, tiho in malo začarano zaradi njegovih ustnic, ki so tako blizu mojih. Njegove oči se pomaknejo na moje ustnice in nato ponovno najdejo stik z mojimi očmi. "Sva zdaj prijatelja?" Njegova sapa nežno draži moje ustnice, kar mi zada mravljince po celem telesu. Nasmehnem se in rečem: "Prijatelja." Izpustim roke z njegovega hrbta in jih prestavim na njegove prsi z razlogom, da ga odrinem od sebe. Da naredim dva koraka nazaj, a tega ne morem narediti, saj se me njegove roke še vedno oklepajo. "Me boš izpustil ali kaj?"
"Ali kaj." odgovori in se nasmehne. "In zakaj? "
"Tako blizu tebe stojim, da lahko vonjam tvojo labello."
"In bistvo tega je?"
"Zanima me, kakšen je okus, saj lepo diši."
"Malina."
"Se mi je zdelo."
"Zdaj me lahko izpustiš."
"Ne, ne morem." Pogleda moje ustnice in vse mi postane jasno. "Rad bi me poljubil, a ne?" Zazre se mi globje v oči in brez zadržkov pove resnico. "Ja. Od nekdaj sem nor na maline in, ker jih že dolgo nisem jedel, me je tvoja labella premamila. Oprosti."
"Ti jih jutri kupim." se zasmejem. "Na-a, jaz bi jih ta trenutek."
"Nimam jih!"
"Nikoli še nisem poljubil punce, ki bi imela labello, z okusom maline na ustnicah." Srce mi začne razbijati od vznemirjenja. "Ampak jaz sem tvoja prijateljica." Izpusti me, zato naredil dva koraka nazaj. "Z mojim najljubšim sadjem na ustnicah."
"No, ja, pa se upri skušnjavi, da bi me poljubil." skomignem z rameni. "Bi me udarila, če bi kaj poskusil?"
"Ne bi, saj -" Tok besed ustavi Luke, ko ponovno stoji popolnoma ob meni. Desno roko mi položi okoli bokov, levo pa nežno položi na moje lice. "Šele zdaj sem opazil, da imaš zelo lepe oči." Sposobna nisem niti nasmeha, saj njegove ustnice dobesedno vabijo k sebi. Zaprem oči in se, kot magnet, z ustnicami nagnem malo bolj naprej in ko se jih komaj čutno dotaknem, začutim močnejši pritisk njegovih ustnic na mojih.
26. marec 2015
Poljubiva se in se nato pogledava. " Dobra labella? " se zasmejem in naredim dva koraka nazaj. " Dobre tvoje ustnice, s to labello na njh. " Nasmehnem se in pogledm v daljavo. " Upam, da to ne bo spremenilo najinega odnosa. " reče resno Luke. Pogledam ga in mu zatrdim, da se to ne bo zgodilo. " Saj je bil samo poljub. "
" Tudi jaz bi ga. " zaslišim za hrbtom in se zato obrnem v smer, iz katere je prihajal glas. Dva moška, blizu tridesetih let. " Kako, prosim? " Gledam od enega do drugega medtem, ko se približujeta. " Tudi jaz bi ta poljub. " ponovi moški na desni strani in pomežikne. Bolje si ga ogledam in opazim, da ima mišičasto telo, svetle lase in, da je višji tudi od Luka. Se pravi, da meri več kot 175 centimetrov. " Jaz tudi. " nato doda še drugi, ki je malo manjši od prvega. Ne vem, kaj naj odgovorim, prav tako tudi Luke, ki stoji ob meni in opauje dogajanje. Obstanem kot kip, saj slutim, da bodo težave. Pogoltnem slino, ko sta moška že ob nama. " Pridi in me poljubi, ti cukerček. " reče tisti višji in stopi do mene. " Hej, pusti jo. " Luke me prime za roko in me potegne k sebi. " Daj, no, stari, pusti jo še nama malo. Prepričan sem, da ji bo všeč. " Srce mi začne biti z vso močjo in postane me strah, kljub Lukovi prisotnosti. " Saj bi se le malo poigrala z njo. " doda drugi in stopi na Lukovo stran. " Pustita naju pri miru. " pogumno reče on in začne hoditi mimo njiju, z mano ob sebi. " O, ne! Tako htro pa ne bosta šla. " Moški na desni strani potegne Luka nazaj, tisti višji pa mene. " Zdaj pa se bomo igrali, punčka. " mi reče višji moški in me obrne k sebi. " Ne! " se zaderem in ga začnem odrivati od sebe, a me močno prime za roke. " Pusti jo! " zaslišim Lukov glas za seboj in nato padec na tla. Na hitro obrnem glavo nazaj in vidim Luka, ki se drži za trebuh. " Luke! " Tisti prasec ga je udaril! In zdaj vidim tudi to, kako se mi približuje. Zamrzne mi kri v telesu in nimam pojma, kako se bom rešila iz nastale situacije. " Kako je lepa. " reče višji moški in me pogladi po laseh. " In poglej njeno telo! Seksi je. " doda drugi in me poboža po hrbtu in gre navzdol do zadnjice. Na vso moč se začnem upirati, na koncu pa le zberem dovolj moči, da višjega brcnem v mednožje. Ta zatuli od bolečine in me odrine od sebe, in zato pristanem v objemu drugega. " Prasica! " izgovori v mukah in se mi opotekaje približa. " Drži jo. " ukaže tistemu, ki me drži, nato pa mi zada tako klofuto, da imam občutek, kot da me je kdo mahnil z zelo trdim predmetom. " Mmmm... " zamomljam, saj me je močno zabolelo. " Ana! "
Ko na enkrat začutim ustnice na vratu, izgubim nadzor nad seboj. V sebi začutim jezo, oblije me vročica po celem telesu in začne se mi megliti pred očmi. Zaprem oči, saj mi zmankuje moči in moški, ki me drži, me še močneje stisne, da ne padem. " Hej, kaj ti je? "
" Kar na tla jo spusti, saj nama bo tako še lažje. "
" Ana! " Luke me vstrajno kliče, a nisem pri močeh, da mu odgovorim. Moški me položi na tla, čutim njegovo telo na mojem in takrat v mislih zagledam sebe, kako z vso močjo odrinem oba moška stran od sebe. To me takoj spomni na prizor v moji sobi, ko sem podobno hotela narediti z Lukom. Preplavi me velika moč, odprem oči in moškega z lahkoto prevrnem s sebe. Vsa polna moči vstanem in se zazrem višjemu v oči. " Na napačno punco ste se spravili. " Zasmejem se, saj vem, da bom tokrat zmagala jaz. Zasmeje se tudi on in se zapodi vame. Komaj opazno se me dotakne, že ga primem za ovratnik, malo potisnem k sebi in ga nato z vso močjo zabrišem naprej. Zasliši se njegov krik in nato pok, ko pristane na tleh. Zmagosvolno se zasmejem in se obrnem k drugemu moškemu.
29. marec 2015
Omg čimprej NEXT
29. marec 2015
Next + nova bralka
19. april 2015
ni mi preveč ušeč ti dam next ce se mogoče kai še razvije zaenkrat nisem preveč navdušena.
19. april 2015
Neeeext
+nova bralka
Ta zgodbica je ena sama perfekcija
Neext
19. april 2015
u169625
u169625
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxt popouno komi čakam ka bo naprej
25. april 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani