u178079
u178079
Neextt
09. januar 2015
next
09. januar 2015
next
09. januar 2015
Hej ful me zanima kok vs bere in bi vs prosila če karkoli napišete v komentar da vidm kok vs je + če poznate koga ki je tut tuki gor pa da rd bere mu lahko pošlete link moje zgodbice
10. januar 2015
" Ne... " Svet se mi v trenutku obrne na glavo. Noseča sem. Noseča z največjo barabo, ki jo poznam. Noseča... " Dva meseca. " zaslišim Luka in ga pogledam. " Dva meseca. " ponovim za njim, v mislih pa si se vrnem v noč, ko sem izgubila nedolžnost. Bilo je skoraj preveč popolno, da bi bilo resnično, in zdaj... V trenutku mi po licih začnejo teči solze, Luke in Nina pa ne vesta, kaj naj naredita. " Si dobro? " me prime za roko Luke, jaz pa ga napadem. " Kako naj bom dobro, če sem ravnokar izvedela, da pričakujem otroka prasca, ki me je prevaral z najboljšo prijateljico?! " Z obraza mu preberem, da mu je žal za izgovorjeno, zato to poskusi popraviti. " Oprosti, nisem - "
" Kako je možno, da se je moje telo šele zdaj začelo odzivati na nosečnost? " naravnost vprašam Nino, ki pa mi tudi takoj poda odgovor. " Torej, izvidi so pokazali da si bila takrat, ko si zanosila, pod velikim stresom. Nekaj je naredilo blokado v tvojem telesu in tako hormoni in tvoje počutje niso prišli na isto raven. Takrat si bila morebiti žalostna, da so bili znaki nosečnosti zablokirani in niso prišli na dan. Ko pa si se razjezila, si jih obudila in tako so prišli z zamudo. " Spomnim se, kako sem cele dneve preležala na postelji in objokavala prevaro. Niti jedla nisem prav veliko. " Ne morem verjeti. " izgovorim komaj slišno in vstanem. Vse, kar hočem ta trenutek je to, da izginem iz te šole, se zaprem v svojo sobo in ne pridem ven, dokler ne razmislim, kaj in kako bom naprej. " Domov moram. Kje je moja torbica? " Začnem jo iskati in najdem jo na obešalniku. Stopim do tja, vzamem torbico in se obrnem, ko se skoraj zaletim v Nino. " Ana, taka ne moreš voziti. Preveč si razburjena. Še zaletiš se lahko. "
" Ja, Ana. Usedi se in se malo umiri. " se ji pridruži Luke. " Moram priti do doma. " s solzami v očeh zahlipam in si obraz prekrijem z rokama. " Z Nino si lahko le predstavljava, kako se počutiš, ampak Ana, pametna punca si. Ne naredi napake in se ne podaj na avtocesto tako razburjena kot si zdaj, saj verjetno nočeš ponovno izgubiti zavesti, kajne? " Pogledam Luka in spoznam, da ima prav. " Ali me lahko odpelješ domov, Luke? " se zaslišim in trznem ob lastnih besedah. Prekleto Ana, to pa je zato, ker si tako ranljiva! Vse zajebeš in ne razmišljaš trezno. " Lahko te odpeljem domov, saj sem tako ali tako zamudil na drugi del tečaja. " Sranje, popolnoma sem pozabila na tečaj. " Oprosti. Zaradi mene si zamudil. "
" Ne sikeraj se, tako ali tako mi je gospa Walker zoprna. Poleg tega pa se zares začne tečaj šele v četrtek zame. "
" Krasno. " rečem in se sama v sebi veselim, ker ne bova v isti skupini. " In zate tudi... " Je lahko še huje? " Greva lahko domov, prosim? " ga pogledam nejevolno, da se takoj zresne. " Ja, seveda. " Odpre vrata, nato pa me začne objemati okoli pasu. " Nisem nesposobna. " ga odrinem stran in se obrnem k Nini. " Hvala za pomoč. " Rahlo se ji nasmehnem in sežem v roko. " Če boš potrebovala karkoli, me kar poišči, velja? " Toplo in iskreno se mi nasmehne. " Velja. " ji pritrdim in stopim skozi vrata, takrat pa zaslišim Nino, ko reče Luku: " Popazi nanjo. " In Luka, ko ji ta resno odgovori: " Imaš mojo besedo. "


Ko se voziva proti mojemu domu, v avtu vlada tišina in to mi ustreza. Luke vozi moj avto in s prsti bobna po volanu. Prižge radio in se ponovno posveti cesti. Pesem, ki se predvaja, mu je očitno poznana, saj začne peti. Nekaj sekund ga poslušam, nato ugasnem radio." Hej, " me pogleda. " bila je ena izmed mojih najljubših pesmi. " Ponovno stegne roko, da bi prižgal radio, a mu spodmaknem roko. " Ne. " rečem, ko se najina pogleda srečata. " Nehaj. " mu ponovno odmaknem roko, ko jo stegne proti radiu. " Luke Brooks, to je moj avto! " se zaderem nanj. " Ej, saj ti ga ne bom ukradel. " se namršči in posveti cesti. " Nočem glasbe. "
" Dobro, dobro, samo ne razburjaj se. Dobro veš, da ti škoduje. "
" Samo še ena taka, pa ti prisežem, da te zabrišem ven iz avta! "
" Umiri se, punči, sem že tiho. " Preostanek poti sva v tišini, vsak pri svojih mislih. " Tukaj zavij desno. " mu rečem, ko prispeva. " Res? Na tole veliko dvorišče? "
" Ne, na tisto majhno. " mu odgovorim sarkastično in ga spravim v smeh. " Lepo je tukaj. " pripomni, ko ugasne motor. Ko iztopiva, ga pogledam in rečem: " Hvala ker si me pripeljal, zdaj pa lahko greš. "
10. januar 2015
u169625
u169625
neeeeeeeeext
10. januar 2015
u172115
u172115
wau *.* brez besed sm zdele use prebrala in je ful carskooo in fenomenalno!!! nujno morš nadaljevat!!! nexxt + nova bralka
10. januar 2015
next
10. januar 2015
next
10. januar 2015
u185987
u185987
Pač js to zgodbico berem in jo imam full rada... Sploh si ne nisem mislila, da bo ona noseča. To je res malce šok bil. In to je šele izvedela po dveh mesecih... Res me zanima, kaj se bo zgodilo naprej!
Neeeeeeeeeeext
10. januar 2015
Zaokrožim okoli avta in mu iz rok vzamem ključe. " Nesramnica... " reče bolj za šalo kot pa zares, a meni ni smešno. Zaprem vrata in zaklenem avto. " Ni mi do heca, Luke, tako da... "
" Tako, da kaj? " me pogleda v oči, ko se obrnem k njemu. " Tako, da pojdi domov. "
"In kako naj pridem do doma? Peš? " se zresne, takrat pa na dvorišče zapelje Reginin mercedez. " Super. " zagodrnjam, a vseeno pomaham Regini. " Kaj super? " me vpraša Luke. " Nič. Ti samo pojdi. " Pogleda me in hoče protestirati. " Luke, pojdi. Nisem pri volji za kreganje in za razlago, kdo si in, kaj počneš tukaj. "
" Ne morem kar nevljudno oditi. "
" Ja pa - " Ravno mu hočem reči, naj že enkrat odide, ko k nama pristopi Regina. " Stavit se grem, da si ti Luke! " Ustavi se levo od mene in mu ponudi roko. Luke jo vljudno sprejme in se nasmehne. " Jaz sem Luke, vi pa ste očitno zelo prijetna gospa. "
" Ooo, fant, kako si prijazen! Jaz sem Regina Lopez in tole je moje posestvo. "
" Luke Brooks, me veseli. Veste, prav zares imate lepo posest. " Zavzdihnem, saj vem, da se Luke ne bo tako zlahka spokal. Avtomobiljske ključe pospravim v torbico in rečem Regini: " Ne počutim se najbolje, zato grem počvati v sobo. " Že se začnem obračati, ko zaslišim njen glas. " Kaj pa je narobe? " In takoj za njenim še Lukovega. " Noseča je. " V hipu se obrnem k njemu in ga naderem. " Pa dobro, kaj je narobe s tabo? Zakaj se ne spelješ že enkrat in se nehaš vtikati v stvari, ki se te ne tičejo?! "
" Počakaj, Ana, saj ti ga ni potrebno ubiti. " se postavi med naju Regina in se mi zazre v oči. " Umiri se, ja? Gremo noter na en čaj, da se bomo pogovorili v miru. Pridi, Luke." Obrne se k njemu, ga prime pod roko in začne hoditi proti vhodnim vratom. " O, ne. " rečem jezno in ju ustavim. " Z njim nimamo o ničemer govoriti. On je svoje že naredil, ko me je varno pripeljal do doma. "
" Varno te je pripeljal do doma, ti pa si tako nesramna do njega? Tako pa to ne gre, kajne Luke? " Luke pogleda od ene do druge in ko vidi moj sovražni pogled, se takoj zazre Regini v oči. " Raje bom odšel, ker nočem motiti. " Kislo se nasmehne in se prestavi na mestu. " Kako boš pa odšel domov? "
" Še ne vem, ampak se bom že še znašel. "
" Ne veš? " Regina reče presenečeno in pogleda mene. " Jaz ga že ne bom peljala domov. " jo resno pogledam. Regina zavzdihne in se ponovno obrne k njemu. " No, če si pa že tukaj, bova popila en čaj, potem pa te odpeljem domov. "
" Ne, res ni potrebno. Bom že nekako... " se izmika predlogu, saj ve, da sem že tako ali tako dovolj jezna nanj. Oba se zazreta vame kot, da čakata na pritrditev. " Naredita, kar vaju je volja. Jaz grem v sobo, ker bi bila rada sama. " Poudarim besedo sama, da bosta videla, da sem resna. " Luke, " se obrnem proti njemu. " hvala. In adijo. " Obrnem se na petah in stečem proti svoji sobi, s solzami v očeh.

Naslednja dva dneva, Regina ne dreza vame, me ne sprašuje, kaj točno se je zgodilo, in mislim, da tudi VEM, zakaj ne - ker ji je Luke vse izblebetal... In zdaj, ko nosečnost občutim kot je treba, jem za dva, lovim ravnotežje zaradi vrtoglavice in občutim slabost. Kar naprej mi gre na jok, naslednjo minuto sem jezna in spet naslednjo sem popolnoma v redu.
Z Regino ravno pojeva večerjo, ko me vpraša: " Kako se počutiš po tem, kar si izvedela? " Zavzdihnem in se poravnam na stolu. " Ne morem ravno reči, da blestim. " ji odgovorim in se rahlo nasmehnem. " Povsem razumljivo. " me pogleda sočutno. V zrak se spusti muča tišina, z Regino zreva druga mimo druge in si misliva svoje. " Luke.. " jo zaslišim reči, zato jo pogledam in prekinem. " Luke vam je vse povedal. " Prikima in se spodbuno nasmehne. " Vem, da ti trenutno ni ravno lepo v življenju, a vedi, da sem tukaj jaz. Če boš karkoli potrebovala, imaš mojo vso podporo. "
" Iskreno se vam zahvaljujem in res ne vem, s čim naj vam poplačam vašo prijaznost. "
" Nehaj. " zamahne z roko in se zasmeje. " Ničesar ne potrebujem. " Dvigne se iz stola, gre okoli mize do mene in me močno objame. " Zame si kot hčerka, ki sem si jo vedno želela. " Njene besede se me dotaknejo bolj kot karkoli drugega in v očeh se mi naberejo solze. " In vi ste mi kot druga mama. " Vrnem ji objem, takrat pa naju obe prestraši hišni zvonec.
10. januar 2015
u172115
u172115
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext !!
11. januar 2015
next
11. januar 2015
u169625
u169625
neeeeext!
11. januar 2015
next
11. januar 2015
u185987
u185987
Next!
11. januar 2015
Zasmejeva se in se pogledava. Tako kot jaz, ima tudi Regina solzne oči, ki si jih zdaj briše in reče: " Bom takoj nazaj. " Prikimam in si tudi sama obrišem solze.
Lotim se pospravljanja mize, ko zaslišim: " Oh, vau. Kar vstopi. " Seveda mi ni potrebno ugibati kdo naju je, oziroma me je, prišel nadlegovati. Hitro pograbim posodo z juho in skoraj v teku zdrvim v kuhinjo. Posodo odložim na pult in priprem vrata, da lahko prisluhnem pogovoru. " Lepo te je ponovno videti tukaj, Luke. Povej mi, kako se imaš? " Luke se zasmeje in odgovori. " Ne bom se pritoževal, ampak je bilo že bolje. "
" Te muči kaj posebnega? "
" Pravzaprav ne. "
" Seveda te. Zato si pa tukaj. " Poleg njenih besed, zaznam tudi smeh in trznem, saj vem, kam meri s tem. " Pravzaprav imate prav, " se ji pri smehu pridruži Luke. " Res je nekaj posebnega. K Ani sem prišel. "
" Res lepo od tebe. No, pridi. Greva v Anino sobo. " Kaj?! V mojo sobo? To pa ne! Že odprem vrata, da se bom zapodila za njima, ko me prevzame omotica in prisili v mirovanje. Prekleta nosečnost!
Po približno eni minuti, sem spet dobro. Napotim se naravnost proti svoji sobi, da preženem iz nje Luka, ko me na hodniku, v zgornjem nadstropju, ustavi Regina. " O, Ana, obisk imaš. "
" Vem, da je Luke tam. " rečem resno, ona pa meni: " Bodi prijazna z njim. " Pomežikne in odide. Obstanem na mestu, se zazrem v Reginin hrbet in premlevam njene besede. Skomignem z rameni in zakorakam proti svoji sobi. Potisnem vrata naprej in na svoji postelji zagledam Luka, ki zdaj dvigne pogled in se mi nasmehne. " Živijo. " reče in vstane. Zaprem vrata in se naslonim na njih. " Kaj počneš tukaj? " priprem oči in ga opazujem. " Izvoli. To je zate. " Iz postelje vzame velikega plišastega medveda, na katerega so zavezani rdeči baloni. " Prosim? " zamežikam vanj in skoraj z izbuljenimi očmi zrem v medveda. " Izvoli. " se zasmeje in mi pomoli igračo. " Ampak zakaj? " zamomljam v medveda, ko ga dvignem. Tako je velik, , da sploh ne vidim ničesar pred seboj. Pogledam čez ramo in naredim dva koraka nazaj. Nato se obrnem na levo in zaslišim bum. V trenutku izpustim medveda in malo naprej od sebe, na tleh zagledam Luka. Na hitro si z roko pokrijem oči, naslednjo sekundo pa se že premikam k njemu. Vse kar mi uspe reči, je: " Ali si - " nato pa se zvrnem po tleh. Pristanem tik ob Luku, ki se začne na vso moč smejati. " Ko bi se le videla! Kako si padla čez medvedjo šapo. O, moj bog... "
" Nehaj, no! " rečem napol jezno, saj je nejgov smeh nalezljiv. " Ne morem... " Tako zelo se smeje, da se mu v očeh naberejo solze, ko pa me pogleda, začne jokati od smeha. Tam, na tleh leži stisnjen v bubo, joče od smeha in kaj kmalu, se mu pridružim tudi sama. Spomnim se neke zamisli, zato vstanem. Pograbim medveda, rečem: " Ej, Luke... " in ko me pogleda, ga vržem vanj. " Anaaa! " se zadere medtem, ko spravlja medveda s sebe. Nato vstane, ga prime in se pripravi, da ga bo vrgel vame, ko se ustavi. " Kaj pa je? " ga začudeno pogledam medtem pa on položi medveda na tla. " Ne smem. " izgovori, se nasmehne in se usede na stol. " Kako to misliš? " stojim na mestu in ga nepremično gledam. Pogleda me, v hecu reče: " Kaj, si že pozabila, da si noseča? " A ko opazi moj resen izraz na obrazu, se tudi sam zresni. " Prav zares si pozabila. " vstane iz stola in se mi približa. Hoče me prijeti za roko, a se mu izmaknem in se usedem na posteljo.
11. januar 2015
next
13. januar 2015
u169625
u169625
neeeeeeeeeeeeeeexxt
13. januar 2015
u185987
u185987
Neeeeeeext
13. januar 2015
Prvič, odkar sem noseča, sem pozabila na to.
V očeh začutim solze in pogledam na tla, ko poleg sebe zagledam Lukove noge. " Ana... " reče nežno, a mu ne odgovorim. " Hej... " Usede se na posteljo in me gleda. " Si dobro? " Po licih mi spolzi prva solza ravno v trenutku, ko mi Luke premakne lase za uho. " To pa ne, Ana. Takoj prenehaj jokati. " Kljub temu, da še vedno gledam v tla, me pogladi po licu in s tem obriše solzo. V trenutku se premaknem malo bolj levo in rečem: " Luke, rada bi bila sama. "
" Hej, oprosti, če sem naredil ali rekel, kaj napačnega. "
" Vse je v redu, samo pojdi in me pusti samo. "
" Kako sploh lahko rečeš kaj takega? Kako naj pustim osebo, ki joče, samo? To ni mogoče in niti ni v moji navadi. " Premakne se bliže k meni in ponovno spregovori. " Saj ni tako grozno, daj. " Nasmehne se mi, sama pa začutim, zdaj že znano vročico, ki narašča v meni. " Pojdi že. " rečem in čutim svoje srce, ki bije vedno bolj hitro. Moje besede so bile izgovorjene zamanj, saj se ne premakne niti za milimeter.
V sebi začutim nerazložljiv bes in vidim se, kako napadem Luka. Za sekundo zaprem oči in nato zakričim: " Ne! " in se hitro dvignem. Zakorakam do vrat, jih na hitro odprem, takrat pa obstanem na mestu. Namreč, kljuko vrat začutim v rokah še preden se jo sploh dotaknem. " K-kaj? " zajecljam in dobesedno bulim v kljuko, ki jo še vedno držim v roki. " Ana? " Lukov glas zveni prestrašeno in očitno je, da nima pojma, kaj se dogaja. Hočem izpustiti kljuko, a je ne morem, saj izgleda tako kot, da bi bila zalepljena na mojo roko. " Ana, si dobro? Vsa se treseš. " Njegov glas je zdaj paničen, panična pa sem tudi sama, ker nimam pojma, kaj mi je. V trenutku ko se me Luke dotakne za ramo, jaz izpustim kljuko. " Ven. " komaj izustim in Luka porinem skozi vrata. " Ana?! " Njegov glas je že skoraj histeričen, ko me pokliče po imenu. " Oprosti. " rečem in zaprem vrata za seboj. Začnem se pomikati proti postelji, ko zaslšim odpiranje vrat. " Ne! " se obrnem proti njim, naredim korak naprej in stegnem roko, da jih bom ponovno zaprla. Vsa v šoku opazujem, kako se vrata sama, ne da bi se jih dotaknila, zaprejo in zaklenejo. " Saj to se ne dogaja, saj to se ne dogaja... Saj samo sanjam. " Vsa omotična se odvlečem do postelje in se uležem nanjo. Zaprem oči, saj se mi vrti. Še vedno čutim vročico, a jeza izginja. Na enkrat zaslšim trkanje. " Ana, si dobro? Luka si kar nagnala iz sobe. " Prekleto. Preveč sem omotična in brez moči, da bi lahko govorila. Odprem oči in pogledam vrata, naslednjo sekundo pa se že začne premikati kljuka na njih. Z izbuljenimi očmi bulim v kljuko, saj mislim, da se vrata ponovno odpirajo sama - a se na mojo srečo niso. Odprla jih je Regina. Zapre vrata in pristopi k meni. V trenutku ko me Regina prime za roko, vročica izgine in začutim, kako se mi vračajo moči. Usede se na rob postelje in se mi nasmehne. " Kako se počutiš, punčka moja? "
" Veliko bolje. " ji vrnem nasmeh in stisnem roko. Takoj bi ji povedala, kaj se mi je zgodilo malo prej, a sem prepričana, da mi ne bi verjela. Zavzdihnem. " Upam, da je Luke v redu. " rečem iskreno, saj mi je resnično žal za to, kar sem mu naredila. " Kaj sta pa pravzaprav sploh imela? "
" Nič posebnega. Smejala sva se, vrgla sem medveda vanj, potem ga je hotel on vreči vame, a se je ustavil in rekel, da tega ne sme narediti. Pozabila sem, da sem noseča in ko me je spomnil na to, sem postala žalostna."
" In takrat si ga zaprosila, naj odide? "
" Mhm. " Regina se zasmeje. " Edino pravilno, da ni hotel oditi. Kadar smo žalostni, ne smemo biti sami. "
" Ampak jaz sem tako hotela. " Regina zmaje z glavo in reče: " In kaj se je zgodilo potem? "
" Rekel mi je, kako sploh lahko pomislim na to, da bo pustil osebo, ki joče samo. " Malo se presedem na postelji in nadaljujem. " Vseeno sem hotela biti sama in ravno v trenutku, ko mi je po licu spolzela solza, mi je premaknil lase za uho. " Zavzdihnem in utihnem. Zrem v steno nasproti postelje. " In potem? " Regina je neučakana, zato se zasmejem. " Ponovno sem ga zaprosila naj odide in ker ni hotel, sem v sebi začutila nerazložljiv bes in imelo me je, da ga udarim. " Regina od presenečenja odpre usta. " No, in ravno zaradi tega, ker ga nisem hotela, sem vstala iz postelje in ga nekako spravila iz sobe. "
" Se je zgodilo še kaj? "
" S prstom mi je obrisal solzo. "
" Verjetno te je to razburilo. "
" Ja. " rečem in pogledam v tla. " Upajva, da ti fant ni zameril. " reče Regina in me objame.
13. januar 2015
next
14. januar 2015
u185987
u185987
neeeeeeeeeext
14. januar 2015
u169625
u169625
neeeext!
14. januar 2015
Luke mi je zameril, saj ni ne duha in sledu o njemu. Ne bom rekla, da ga pogrešam, ker ga ne, samo rada bi vedela, ali zdaj goji do mene kakšno zamero. Konec koncev je bil vedno spoštljiv do mene.
Ležim na postelji in objemam medveda, ki mi ga je dal on ter premlevam o dogodku z vrati. Bolj ko se poglabljam v to, manj idej imam za to razlago. Rada bi izvedela, zakaj in kako se je to zgodilo, še najbolj pa me zanima del, ko sta se me Luke in Regina dotaknila. Ko se me je dotaknil Luke, sem kljuko izpustila v trenutku in ko se me je Regina, so se mi začele vračati moči. Vse skupaj je tako ČUDNO. Zavzdihnem, še močneje stisnem medveda in zaprem oči.
Prebudi me nežno trkanje na vrata. Odprem oči, ostanem tiho in prisluhnem. " Verjetno spi. " zaslišim Reginin šepet in nato še Lukovega, ko reče: " Bom pa prišel drugič. "
" Ne boš hodil domov zdaj, ko pa si že tukaj. Te povabim na svež sok. "
" Oh, saj ni treba. Res ne. Saj se lahko oglasim kasneje. "
" Zmenjeno. " In to je vse. Njuni koraki zbledijo in zrak zapolni tišina. Luke je prišel, se nasmehnem sama pri sebi in kmalu se tudi na mojih ustnicah nariše nasmeh. " Ni mi zameril. " rečem naglas in se vsedem. Zagledam se v plišastega medveda in si v mislih rečem: " Kupil ga je zate kljub temu, da se komaj poznata. " Pobožam ga. V moje misli se nepričakovano naseli moj nekdanji fant, zato se v trenutku poženem iz postelje, si obujem japanke in odhitim po stopnicah navzdol in na dvorišče.
Vhodna vrata odprem v trenutku, ko se Regina in Luke poslovita. Vidim, kako se Luke vsede v avto in ga vžge. Dvigne pogled in se zazre naravnost vame. Na ustnicah mu zaigra velik nasmešek in izoblikujejo moje ime. Tega ne slišim, lahko pa vidim. Začnem hoditi proti njemu, on pa izstopi iz avta in se mi začne približevati. Tudi na mojih ustnicah igra nasmeh in tega se, v tem trenutku, ne trudim niti skriti, ker sem res vesela, da je tukaj. " Prišel si. " se mu iskreno nasmehnem, ko sva dovolj blizu. " Le zakaj ne bi? " odgovori malo za šalo, malo zares. " Zato, ker sem bila nesramna do tebe. " rečem resno in sklonim glavo, ker me je sram. " Ej, " stopi do mene in mi povzdigne glavo. " vse je v redu. Jaz bi se moral opravičiti tebi. Vstrajal sem, da ostanem, ko tega nisi hotela. " Z roko me poboža po licu in vpraša: " Si danes kaj boljše volje? "
" Prisežem, da sem. " se zasmejem in odmaknem njegovo roko z mojega obraza. " Res? Da se ne bom potem spet jezila name. " se namršči in me pogleda globoko v oči. " To bo pa odvisno od tvojega obnašanja. " mu odgovorim in pomežiknem ravno v trenutku, ko k nama pristopi Regina. " Vidim, da se je vajin odnos že izboljšal, zato gremo lahko noter na sladoled. "
Vsi trije sedimo v prijetno hladni jedilnici in ližemo vsak svoj sladoled, ko se Regina odloči zaslišati Luka. " Torej Luke, ali si edinec? " Luke se nasmehne in odkima. " Štiriletnega bratca imam. Austin mu je ime. "
" In ti si mu veliki brat. Kako luškano. " reče Regina in se zasmeje. Meni pa tema o otrocih trenutno ni najbolj pri srcu, kar tudi opazi, zato jo spremeni. " Kaj pa drugače? Srečno vezan? " Ob tej izjavi se kar zdrznem. " Srečno samski. " odgovori, se nasmehne, pogleda Regino in nazadnje pusti pogled počivati na meni. Zanalašč zadržim pogled, zato prvi popusti on. Odmakne pogled in se ponovno posveti sladoledu. " Samo na stranišče skočim. " rečem in vstanem. Regina v trenutku odreagira zaskrbljeno. " Ti je slabo? "
" Ne. Dobro sem. " odgovorim in odhitim na stranišče v zgornjem nadstropju. Dobro se počutim, samo malo bi bila rada sama.
Zaprem se v kopanico in zaklenem vrata. Odprem pipo in pustim teči vodo. Nato si s hladno vodo poškropim obraz in zrem v svojo podobo v ogledalu. Kaj sploh hočem? Kaj bo z otrokom, ki ga nosim? Si ga želim? Ne, ne še. Premlada sem, da bi bila mamica, pa vendar mi je že sama misel na to, da bi ubila to nedolžno bitje v meni, grozna. In potem je tukaj tudi Luke Brooks. Kaj sploh hočem od njega? Kaj želi on od mene? Bi bil rad moj prijatelj ali bi me rad samo izkoristil in nato odšel?
15. januar 2015
next
15. januar 2015
next
16. januar 2015
u185987
u185987
next
17. januar 2015
u185987
u185987
+ si pa bol nočna ptica, kane?
17. januar 2015
Mam brata in mava za enx en komp in grrr
19. januar 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani