next, ušeč mi je ker je drugačna zgodba od ostalih
27. oktober 2015
u192373
u192373
Imaš slab dan, pa napišeš 100x boljši next ko jaz, kadar mam navdih *-*

Next!
27. oktober 2015
next!!
27. oktober 2015
Neext, super je!^^ (:
27. oktober 2015
u198114
u198114
Oprosti ko sem zamudila prejšn del, ampak nism bla velik na igrah .. drgač pa imaš zelo velik dar za pisanje.. zelo dobro lahko opišeš podrobnosti, kar mi je pri zgodba zelo pomembno in praktično ti res človek ne more drugega rečit kot pa nadaljuj, ker res zelo dobro pišeš in to mislim STROGO RESNO! ;D

Neeeeeeeeeeeeext
28. oktober 2015
u201167
u201167
nex
29. oktober 2015
u201167
u201167
next * fuul carska zgodba *_*
29. oktober 2015
u198801
u198801
neext hudo je
29. oktober 2015
omggg kok hudo sestrinjam s tabo herbert! hudo je haahah.
res legendarna zgodbica nexttt
29. oktober 2015
faaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaak *o* popolno je *o*
neeeeeeeext <3
29. oktober 2015
next super je
31. oktober 2015
u198801
u198801
neeext sej bi napisu ceu roman o tem kok je dobr pa se mi ne da
06. november 2015
u192373
u192373
Jz se ful težko zadržujem Herbert...
06. november 2015
u198831
u198831
Neeeeeeeeext zanimivo.......
12. november 2015
u199826
u199826
Heeej končno moj next! hope you like it
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------






2.
Odločila sem se, da ne bom rekla nič, le zamrmrala sem nekaj nerazločljivih besed, ki so bile slišati kot lačno kruljenje želodca severnega medveda. Nasproti naju sta se sprehodili ženska srednjih let poleg katere je hodila njena hčer, stara okoli tri leta. Deklica je imela svetle lase, ki so se kar svetlikali, kljub temu, da na njih ni sijalo sonce. Oblečena je bila v modro jakno, ki se je zapenjala z lesenimi gumbi, segala pa ji je do kolen. Njen obraz je bil okrogel in njena lica so žarela od energije. Namreč, vse je ponavljala za svojo mamo. Igrali sta se, sredi ceste. Mama je skočila v zrak, tudi malčica je skočila v zrak. Mama je naredila mišji korak nazaj, to je naredila tudi deklica. Mama se je obrnila na petah, punčka je ponovila za njo, izgubila ravnotežje in se zgrudila na tla. Njena mama, skrbnica je bila takoj ob njej. V isti sekundi. Neverjetno. Gledala jo je, kot bi hčerki odpadla glava, a ni staknila niti praske. Zamislila sem se. Mame in njihove hčere so gotovo najbolj povezane v tem obdobju. Deklica se čez deset let ne bo več spomnila kaj je v tem času počela z materjo, da sta se skupaj igrali, se zabavali, preživljali čas. Tega se ne bo spomnila. Pozabila bo na vse stvari. Pomembne ji bodo le prijateljice, fantje in šola ter prostočasne dejavnosti. Na družino bo pozabila, nanjo se bo spomnila le takrat, ko bo od nje kaj nujnega potrebovala. Če bo imela grozno srečo bo postala taka, kot sem jaz, pa ne da se hvalim. Nisem imela kroga prijateljev in fantov, imela sem le družino. Družina pa NIKOLI. NIKAMOR ne gre. Vedno je tukaj za nas. Prijatelji pa nas hitro zapustijo. Ni potrebno veliko, le en prepir in že je konec. Ko bodo tisti, ki vstopajo v puberteto dojeli bo svet res lepši. Vsi se le sprašujejo zakaj so starši včasih tako strogi, jih naderejo za vsako malenkost. Kaj pa ste jim naredili vi? Zapustili ste svojo družino in drugi so postali pomembnejši od nje. Mislite, da tega družina ni opazila? Pa še kako je. Občutila je. Saj ni važno. Komu sploh govorim to? Preveč se pogovarjam sama s sabo. Spet to delam.
Do moje hiše naju je ločilo le še nekaj korakov. Poslovila sem se od Alexandra. Ne tako da sem ga objela, temveč sem samo rekla adijo. Ljudi nikoli nisem objemala. Zakaj je potrebno toliko objemov, če je le en iskren dovolj? Ljudje smo zahtevna bitja. Vedno hočemo več, več, več in več nikoli nismo zadovoljni. Odprla sem vhodna vrata, ki so zaškripala pod težo mraza, ki je udaril v prostor. Vstopila sem in moja črna očala so se zarosila, da sem komaj kaj videla okoli sebe. Končno sem našla obešalnik in nanj obesila oblačila. Sezula sem si čevlje. Doma ni bilo nikogar. Kako sem vedela? Mami bi gotovo na ves glas pela operno priredbo Bon Jovija, oče pa bi jezno govoril po telefonu, saj bi ga kakšna od strank spet potegnila za nos. Tako pa je v hiši vladala strašna tišina, nekoliko nenavadna. Edino kar se je slišalo je bilo brnenje aparatov. Že v naslednjem trenutku sem sedela za svojo delavno mizo. Narediti bi morala nalogo za angleščino, pa se mi ni ljubilo. Želela sem napisati pesem. Globoko pesem, brez smisla. Vzela sem list papirja, ki je bil ob strani umazan od čokolade in svinčnik. V petih minutah je bila pesem napisana:

Kako se počuti fižol?

Kako počuti se fižol,
ki v konzervi leži?
Kako počuti se fižol,
ki se mu od dolgčasa vrti?

Kako počuti se fižol,
ki v temi in vlagi tiči?
Kako počuti se fižol,
stisnjen med vsemi drugimi?
28. november 2015
u192373
u192373
I absolutely adore the poem. It's so damn deep!

Next!
29. november 2015
Omg kok mi je ta zgodbica všeč najboljš!!
Nextt
29. november 2015
u193093
u193093
next
29. november 2015
u198831
u198831
Next
29. november 2015
nexttt
02. december 2015
Next?!
28. december 2015
u199826
u199826
Se opravicujem da tako dolgo ni nexta ampak imam ogromno dela. Po vsej verjetnosti pride konec pocitnic.
30. december 2015
u199826
u199826
3.
Življenje je slabo, če ga gledaš s slabe strani. Življenje je lepo, če ga gledaš z dobre strani. Življenje je kruto, če se v njem počutiš ogrožen. Življenje je osamljeno, če misliš, da si sam. Življenje je nevtralno, če se ti ne da misliti o življenju. Nenavadno kakšna je moč naših mislih. Če le pomislimo na slabo stvar se nam bodo vse druge zdele grde. Če doživimo le eno drobno, toda dobro stvar se nam s tem življenje neverjetno hitro polepša in imamo občutek, kot da bi leteli na puhastih oblakih. Moje mnenje o življenju je bilo nevtralno. Ne zato, ker se mi ne bi dalo misliti o njem, temveč zato, ker je bilo enkrat slabo enkrat pa dobro. Plus in minus se uničita. Nastane nič. Čudno. Matematike nisem nikoli razumela.

Tako sem ležala na postelji in si okoli prstov navijala črno gumico za lase. Razmišljala sem o marsičem in pri tem imela na obrazu izraz zaradi katerega bi me nemudoma poslali v norišnico. Ali pa kaj hujšega. Direktno v mučilnico in grob. To bo to.

Marsikdo ni razumel mojega razmišljanja. Zakaj? Saj vidite. Preveč čudno, zmešano in premešano. Že od malih nog sem se spraševala, če gre morda za resne poškodbe možganskega tkiva in njegovih celic. Spraševala sem se, če sem bila v prejšnjem življenju bitje na drugem koncu galaksije, ki je čudežno strmoglavilo na Zemljo s svojo letečo ladjo in se pri tem tudi ubilo- kako se ne bi če je ob tla treščila s svojo ogromno težo.

Potem pa je zazvonil telefon. Prijela sem ga v roko med njegovim zaviranjem in na majhnem ekranu je zasijalo ime Tia. Ja, imela sem telefon iz prejšnjega stoletja. Pa ne zato, ker ne bi imela denarja za novega. Le rada sem imela stare stvari, ki pa so delovale bolje od novih. Zagotavljam. Javila sem se.

»Bu,« sem zašepetala v telefon s srhljivim glasom.
Tia na drugi strani se je zasmejala in vprašala: »Prideš?«

»Kam?« sem zmedeno vprašala in se ozirala okoli sebe kot da bom v lastni sobi našla odgovor. A pravzaprav sem vedela kaj me sprašuje. Kam hoče, da grem z njo. Ampak ne grem.

»Na žur Charlotte! Zmenili sva se…«

Prijela sem se za glavo. »Ne grem na žur. Ne grem. Za nič na svetu. Za nič!« sem si govorila v glavi. Spomnila sem se dne, ko sem ji obljubila, da bova šli pred novim letom skupaj ven. Toda nisem mislila na tak način. Na to, da ne maram raznih zabav je vplivalo več stvari. Nisem prenesla dima, ki so ga pihali vame iz tistih nagravžnih, obolelih ust. Nisem prenesla vonja po alkoholu, kaj šele njegovega okusa. Nisem prenesla ljudi. Toliko ljudi. To mi je povzročalo travme. Rada sem bila sama. Sama v svetu.

»Ne grem,« sem zamomljala in imelo me je, da bi prekinila.
»Obljubila si.«
»Ne sili me v to,« sem zašepetala.
»Oddolžila se ti bom, samo prosim ne vleči me s sabo,« sem še dodala.

Zavzdihnila je in pritrdila, nato prekinila. Z glavo sem treščila ob blazino.
In tako se je začelo.
02. januar 2016
Zacelo....kaj?...spanje? Hehehe
Jejjj koncn Next. Super si!
02. januar 2016
u199826
u199826
spanje že, pa še neki
02. januar 2016
ammm sanje? Hahah nwm☺
02. januar 2016
u192373
u192373
Next :3
02. januar 2016
u198831
u198831
Next
03. januar 2016
Neeext
03. januar 2016
u193093
u193093
Next
04. januar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani