Hej
Kot vidite, je tu še ena zgodba, ki je moja prva
Resnično upam, da boste brali in vam bo všeč.
Enjoy!





PROLOG
Ja, to sem jaz. Princeska z napako. Lepo dekle, a revno. Lepa, revna Anamarie. Mislim, da...saj sploh ne vem, kaj mislim. Vem pa, da bom celo življenje taka. Ker sem nesposobna. Šolala sem se doma. Starši so mi plačevali najboljše učitelje, vse je bilo popolno. Dokler ni prišel tisti dan. Dan, kateri je kriv, da sem z družino v takem položaju. Brez denarja in socialnem stanovanju. Majhnem prostoru, ki diši po domačem in ljubezni.
Prva mnenja? Vam je všeč?
Si zaslužim next?

Boste brali?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

12. februar 2017
u220125
u220125
Nextt
Če mi je všeč? Popolno je *_*
13. februar 2017
u221212
u221212
Neext
Super začetek ^-^
15. februar 2017
nextttt
25. februar 2017
u216558
u216558
Neeeext
26. februar 2017
u222184
u222184
Next
28. februar 2017
opravičujem se, da dolgoooo ni bilo nexta, ampak sem imela probleme v družini, tako da ja :/
*********************************************
Odpravljala sem se na ulico, da bi prodala nekaj ročnih izdelkov. Četudi so bile zelo lepe, jih skoraj nihče ni hotel kupiti. Večinoma jih je kupila, zato ker sem se jim smilila, kar mi ni všeč. Hočem, da bi jih kupili zaradi lepote, ustvarjalnosti, ne pa iz usmiljenja. Zato sem se danes še posebej uredila. Počesala sem si lase, iz trgovine sem ukradla nekaj dišav, mil itd. Oblekla pa sem obleko, ki je bila zame zelo dragocena. Dala mi jo je pokojna babica. Navidez popolno dekle, a znotraj mračno dekle, ki je ostalo brez vsega, čeprav ne zgleda tako, ampak je res. Z popolno obleko in urejena sem se z košaro v rokah odpravljala po osamljeni ulici. Nisem gledala, kod hodim, mlad fant očitno tudi ne, saj se je z vso močjo zaletel vame. Videlo se je, da je bežal, po njegovem potenju, dihanju in močjo, ko se je zaletel vame. Zaradi tega dogodka so mamine zapestnice nesrečno padale na tleh in se vsaka za vsako lomila. Zaradi tega so se mi v očeh nabrale solze, saj so bile prečudovite in mamine. Ki je umrla pred nekaj dnevi. Ko je izdelovala zapestnice, je bila videti zelo srečna. Videlo se ji je, da ji je to v veselje početi. Umrla je zaradi infarkta in to ravno takrat, ko je komaj končala 14 zapestnic, nameravala pa jih je narediti 20. Zato sem jih jaz naprej delala. V njeno spomin.
"Jooj, oprosti. Zares mi je žal," se je opravičeval.
"Nič, " sem mu hitro rekla in pobrala nakit, ter jih dala v košaro. Pokimala sem mu in se odpravila nazaj domov. Bala sem se, kaj bo rekel gospod. Verjetno se sprašujete, kdo je gospod. No, ta gospod je moj oče. Odkar smo bankrotirali mi je zabičal, da ga moram klicati gospod in me je vsakič, ko nisem nekaj prodala, pretepel. Mama je bila večkrat proti temu, ampak je bila raje tiho, ker je tudi njej grozil.
Mnenja, kritike? Vam je všeč?
Si zaslužim nextov?
03. marec 2017
u222184
u222184
ful dobro pises Next
03. marec 2017
Next
05. marec 2017
u216558
u216558
Next super pišeš!!!
05. marec 2017
Zopet se opravičujem, da tako dolgooo ni bilo nexta. Obljubim, da se bom potrudila, da bodo nexti vsak dvakrat na teden.
Dala bae<3 hvala za komentar in Next ^_^
ana sixx1 hvala za Next
zoe6056 hvala za Next in komentarček ^_^
Skratka, vsem hvala <33
Upam, da boste še vedno brali...
Enjoy!
**************************************
Bila sem pred stanovanjem. Obotavljala sem se, kaj naj naredim. Naj odprem vrata in pustim, da me pretepe ali pa vse pustim in pobegnem? Odločila sem se za prvo možnost, saj nimam kam, niti nobenega ficka nimam. Življenje je popolno, pa kaj še. Prijela sem ključavnico oziroma ročaj na glavnih vratin in jih obrnila, ter odrinila vrata. Počasi sem vstopala protu sobi, z vsem strahom, kar jih je v meni. Še nikoli me ni bilo tako strah.
Kot sem pričakovala, me je na naslonjaču kot kralj čakal oče oziroma gospod z mrkim pogledom.
"Da vidim, koliko si prodala," mi je mrko rekel. Z vsem strahu... Ne! Nobenega strahu več! Odločno sem mu rekla: " Očka, nič nisem prodala, ker se je nekdo zaletel vame in so se nakiti zlomili." Ob besedi očka se je hudo razjezil. Tako hudo, da me je močno pretepel, kot še nikoli. Delno zaradi tega, ker sem ga poklicala očka in delno, ker nisem bič prodala. Vae to skupaj ie ena velika, močna bolečina. Po pretepu me je pustil na tleh kot, da sem nekakšna smet in odšel. "Pojdi k vragu!" sem zakričala za njim.
Ko sem se pobrala, se mi je zavrtelo in sem padla po tleh, kjer sem se udarila v glavo z ostrim predmetom. Logično, da mi je glava začela krvaveti kot, da bi imela moja glava menstruacijo. Zaklela sem in se zopet pobrala in se napotila proti kuhinji, da bi ustavila menstruacijo na glavi. Vzela sem krpo in jo pomočila z hladno vodo, ter si jo položila na mesto, kjer je tekla kri. Potipala se si rano in na srečo ugotovila, da ne potrebujem šivanja. Verjetno se sprašujete, kako vem to. No, hotela sem postati zdravnica, zato sem se še posebej učila za to, čeprav proti volji očeta. Mama me je vedno podpirala. Bog, kako jo pogrešam.
Šla sem v kopalnico (skupinsko), da bi si očistila rano. Predtem pa sem se pogledala v ogledalo in videla, da je kri pobarvala moje lase, saj je bil del las čisto rdeč. Zahihitala sem se, a sem se kmalu zresnila in si na hitro očistila rano, potem sem se odpravila v mojo sobo, da bi vzela najnujnejše, ko sem se spomnila, da itak nimam ničesar, zato sem cse skupaj pustila k vragu in se napotila skozi vrata na ulico. Naproti noveva življenja.
08. marec 2017
u222184
u222184
Next
08. marec 2017
Next
09. marec 2017
u217932
u217932
Next nova bralka
09. marec 2017
še kakšen Next?
09. marec 2017
spet se opravucujem ^_^
++++++++++++++++++++++++
Odšla sem do sobe in na hitro odprla okno. Še zadnjič sem vdihnila vonj tega stanovanja. Prekletega stanovanja. Le kako ne bi bil, če je v njem umrla predraga mama in sem v njej doživela preveč trpljenja. Preveč, kot je za človeka normalno. Na hodniku sem zaslišala korake. Kratke, a hitre korake. Očetove. Zdrznila sem se in eno nogo nagnila na polico, zatem še drugo. Potem sem skočila. Pristala sem na trdna tla. Ker sem taka neroda, sem si z asfaltom oplazila koleno, iz katerega je pritekla kri. Ne veliko, ampak malo. Verjetno bo nastala krasta. Pobrala sem se in tekla naprej.
"Prasica, da se mi takoj prikažeš v sobi!" sem zaslišala oster a grob glas. Zagotovo očetov.
Dovolj svetlo je bilo, da me je videl, zato sem mu pokazala sredinca. To je bilo prvič, da sem v življenju storila kaj takega. In zagotovo ne bo zadnjič. Vsa umazana in malce poškodovana sem se odpravila na železnico, ko sem se spomnila, da nimam denarja.
"Sranje," sem zaklela.
"Tako lepa punčka ne bi smela grdo govoriti," sem zaslišala nežni glasek za menoj. Obrnila sem se in se direktno zagledala v prelepe smaragdne oči, ki so bili svetli in čisti, da si lahko v njih videl svoj odsev.
"Nisem punčka in govorim lahko, kakor hočem," sem mu vsa prijazna rekla. Zasmejal se je in kimal.
"Vem, da ne. In če smem vprašati, kaj počne lepa punčka tukaj na londonski železnici?" me je zafrkaval.
"Prvič, nisem punčka in drugič, ne, ne smeš vprašati. Adijo," sem mu rekla, ker sem ga počasi imela vrh glave. Bolj me je pogledal jn na široko razprl oči. Pa kaj je z njim?
Kaj je z njim?
Mnenja, kritike? Vam je všeč?
Nexti?
24. marec 2017
Next
25. marec 2017
Hmm mogoče je pijan
Super je,itak daa
Next
29. marec 2017
Hvala vama za nexta ^^
+++++++++++++++++++++++
"Kaj ti je, da takole zijaš vame?" ga nesramno vprašam.
Z roko mi je nakazal proti mojemu obrazu in mi obotavljajoče nekaj zajecljal.
"Kaj? Ne razumem te," sem mu rekla.
Roko mi je položil na lice in mi počasi in nežno rekel: "Modrica." Ko sem se zavedala, kaj je rekel, sem brž dala njegovo roko stran od lica in mu rekla: "Ah, to. Ne skrbi, zaletela sem se."
"Ni res. Nekdo od tvojih te je udaril. Vsaj mislim," je nežno rekel.
Vedela sem, da nima smisla lagati, zato sem mu priznala vso resnico.
"To pa je grozno. Si ga prijavila policiji?" je vprašal. Odkimala sem in ta fant je zavzdihnil. Le kako mu na misel pride, da bi lastnega očeta prijavila policiji? Vseeno, če me tepe, ga ne bi mogla. Enostavno ne morem.
"Prav. Tvoja odločitev. Kje pa boš zdaj živela?"
"V bistvu ne vem. Verjetno pod kakšnim mostom, " sem žalostno rekla.
"Ni šans. Živela boš v mojem starem stanovanju, za najemnino ti ni treba skrbeti," je rekel. Ni šans, da bi nekoga izkoriščala. Nobenega šansa ni.Odločno sem odkimala in ga pustila samega na železniški postaji.

Kje bo živela?
mnenja, kritike? Vam je všeč?
Nexti?
30. marec 2017
vem, da je kratek, ker sem to napisala malo pred odhodom v šolo
30. marec 2017
Hahahaha
V njegovem stanovanju ker bo Harry poskrbel za to
Itak da nam je
Next
30. marec 2017
Meni se zdi, da ta zgodba ni dobra, saj imam samo eno bralko (vcasih dve). Se sploh splača nadaljevati to zgodbo?
31. marec 2017
ja jst sm kle res da malo kdaj pišem nexte ampak sm zelo malo na igrah....šola pa to....meni je zelo dobra zgodba
31. marec 2017
Next
31. marec 2017
Next
25. januar 2018
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani