Se spomnite dela, ko sem omenila zmožnosti make-upa, kaj vse lahko stori? Še ena skrivnost, ki je princesa javnosti ali komurkoli znotraj palače, pa naj bo služabnik, varnostnik ali del družine, ne pove, je to, da si včasih z make-upom preuredi obraz in se vsake toliko odpravi ven, ne kot Skylar, princesa in prestolonaslednica, ampak kot vsakdanje dekle iz predmestja.
Večer, ko je bilo zabave konec, je bil kot nalašč, da ne omenim, kako lahko se je bilo izmuzniti. Vsi so bili zadovoljni, nihče me ni strogo opazoval, ljudje so bili sproščeni. Varnostniki so še vedno oprezali, hvala bogu, ampak, če celo svoje življenje preživiš obkrožen z varnostniki, se kaj kmalu naučiš kje so njihove slabe točke in slepi koti. Poleg tega, princesa sem in živim v stari palači. Stare palače imajo predore, skrivne predore, ki sem jim reče skrivni predori z razlogom.
Čez glavo sem poveznila kapuco, ki je bila našita na mojo usnjeno jakno in smuknila v prvi predor, ki se nahaja ob prostoru za služabnike in kuhinjo. Predori so mi vedno dali občutek klavtrofobičnosti. Predorov niso prenavljali ali obnavljali, še vedno so bili takšni, kot so bili v srednjem veku. Mokri, vlažni, temni, ozki, majhni mrzli in z grobimi stenami. Komaj sem se stisnila po čudni poti, da sem ostala brez prask. Da sem preprečila psihiranje lastnih misli, sem se osredotočila na sliko kako bi Vincent izgledal v takšnem predoru, nekje zagozden. Zahihitala sem se in v zadnjem trenutku sem se spomnila, da me nihče ne sme slišati, videti, niti v mislih zaslutiti. Po predorih sem se že neštetokrat sprehajala. Kot majhen otrok sem rada tekla po njih in se skrivala pred Davidom in Ashley. Onadva nista živela v palači in me nikakor nista mogla najti. Nekateri predori so bili bolj strašljivi od drugih, nekateri so izgledali prijetno, drugi kot da kuge iz tam še niso pregnali. In ta, v katerem sem bila zdaj jaz, je bil eden od tistih s kugo.
Končno sem dosegla vrata oz. neke vrste kanal, ki me je spustil na vrtove, kjer sem brez problema ušla pod ograjo ali se stisnila med rešetkami ven. Ja, kar suha sem.
V trenutku, ko sem bila zunaj, se mi je zrak zdel drugačen, čeprav sem stala le en meter stran od ograje, ki je ščitila našo rezidenco. Za trenutek sem razprla roke kot ptič, zamižala in globoko vdihnila. Zrak je še vedno smrdel po izpuhih in moja pljuča so ob tem jokala. Srce mi je bilo pomirjeno, ker sem se rešila tunela, a živčno, če bi me slučajno varnostniki našli pred ograjo. Ampak moja duša je bila samo ob takšnih trenutkih pomirjena. Ob trenutkih, ko sem bila sama na ulici, prepuščena sami sebi, z nobenim, ki bi mi ukazoval ali narekoval kako naj se nasmehnem, pokimam ali kaj naj rečem. Bila sem samo Skylar, samo punca, ki se je zvečer sprehajala ob palači, kot mnogo drugih ljudi.
Počasi sem odprla oči in roke spustila, da so mi padle ob boke. Ozrla sem se na vse možne strani in poskrbela, da vrata predora niso ostala odprta ali priprta ali karkoli kar bi nakazovalo, da sem izginila. Stekla sem po mokri ulici in uživala ob zvenenju mojih bulerjev, ko so udarili ob lahko plast vode, ki jo je v kratkem in hitrem času nanesla ploha na londonske ulice.
Preverila sem uro in zavzdihnila. Imela sem štiri ure, da se razgledam naokoli in temu primerno znorim . Le kaj bi lahko naredila v teh štirih urah, hm?
16. avgust 2017
Next
uuu je na begu
16. avgust 2017
Sej se bo po 4ih urah vrnila domov
16. avgust 2017
Next
16. avgust 2017
Kdo bi si mislil, da v pol ure lahko obiščeš štiri klube, ki so vsi enako dolgočasni in še vedno vandraš po Londonu brez idej kam bi lahko šel. Zašla sem tudi v nekaj pubov, a tam sem le našla stare pijance ali opite fante, ki so se pretvarjali da gledajo nogomet. Kar sem opazila v vseh situacijah je bilo to, da mi na vseh krajih ni bil všeč prekomeren hrup. Zunaj na ulici mi je bilo še najbolj prijetno.
Tišina. Vsake toliko se je slišal dojenčkov jok ali smeh para, ki je sedel na klopici na drugi strani ceste. Luči so gorele v nekaterih stanovanjih in v določena sem tudi videla ljudi. Veliko je bilo študentov, ki so prebirali debele knjige, si skušali zapomniti čim več, ker so ves semester hodili ven popivat in iskati zabave. V nekaterih oknih sem videla mamo, ki je sedela na postelji ob otroku in se z njim pogovarjala. Rada sem napletla zgodbice iz njihovih življenj in ugibala kaj se je v tistem trenutku zgodilo v njihovem življenju. Verjamem, da sem več kot prevečkrat bila zelo ravnodušna in nežna, v nasproti s pravo sliko življenja, ki meče udarce in se ne ozira na bogato, revno ali pohabljeno žrtev. Kar mi je najbolj pogrelo srce, je bil starejši par. Ne vem, kolikokrat sem se ustavila na drugi strani ceste, da sem videla na njun balkon. Vedno ista človeka, vedno ista zgodba, vedno ista zgradba, vedno ista ljubezen. Žena je bila na vozičku, videla sem, kako so včasih zvečer prišle negovalke. Vsak večer sta sedela na balkonu in pila čaj ter opazovala mesto, kolikor sta pač videla. Morda nista opazovala mesto, morda sta opazovala zvezde, ali pa nič od tega. Lahko sta samo sedela in se pogovarjala o spominih, o prihodnjih načrtih, o otrocih in vnukih, če sta jih imela.
"Princesa ne bi smela biti sama zunaj." Sunkovito sem se obrnila, da bi videla, kdo me je našel, kdo me je ogovoril. "Ne skrbite... Samo jaz sem, Nicholas." Iz previdnosti in suma sem obdržala moj obraz resen in navzoč. Ko se je tujec premaknil, sem se premaknila tudi jaz, v primeru, da bi morala zbežati. "Am, Lord Chamberlainov sin."
Oh. Nicholas.
"Nisem vedela, da vam je ime Nicholas." sem rekla "Tudi nisem vedela, da bi me prepoznali." sem dodala in stisnila moje dlani v pesti.
V temi sem ga videla skomigniti. Ko je prišel na luč, sem se bolj sprostila, saj sem videla poznan obraz "Nisem vas prepoznal. Samo niste bili dovolj previdni, ko ste zapustili palačo skozi predor."
Usta so mi trznila v nasmešek "Aja? In kaj točno ste počeli ob palači tako pozno zvečer?"
Zasmejal se je, ne na glas in spet ne tako po tiho, da bi izpadlo srhljivo "Princesa, to je London. Ljudje hodijo mimo palače na poti v službo in šolo, na pokopališče, na obiske h družinam, na sprehode... Me boste res obtožili grozljivega vedenja?" Težko mi je bilo ostati resna, bil je zelo šarmanten in zabaven. Preden sem lahko kaj odvrnila, je on vskočil "Dobro ste se namazali in to ni mišljeno kot sarkazem."
"Hvala." sem rekla in pogledala gor proti starejšemu paru.
"Ste tudi vi prevzeti nad tem kar imata?" me je vprašal in prisil, da je moj pogled znova zdrsnil proti njemu.
"Kako ne bi bila?" sem ga vprašala, retorično, seveda. Znova sem pogledala proti njima in se rahlo nasmehnila v moji sanjavosti "Rada si izmišljujem zgodbice o njih, vseh ljudeh. Onadva- Pri njima nimam idej."
Poslušal me je in se sčasoma tudi on ozrl proti balkonu "Morda ne potrebujete zgodbe, zgodovine, ki jo imata. Morda vam je to kar imata zdaj popolnoma zadosti."
Za trenutek sem zamižala in pokimala "Verjetno si vsi to predstavljamo, kot konec. Vem, da jaz si."
"Da bi bili na vozičku?"
Na rahlo sem se zahihitala "Mislim, da dokler bi imela nekoga kot ima ona svojega moža, bi mi bilo mar."
Pokimal je "Oba sta zadovoljna s tem kar imata. Medtem, ko drugi vsi rinemo proti nečemu večjemu. Napredovanje v službi, boljše razmerje, ogromne poroke, visoke plače, slava, milijon sledilcev na Instagramu, Twitterju in Youtubu."
"Po svoje pa je tudi to zanimiva lastnost človeka." pripomnim in se zalotim, da še vedno strmim v par.
Skomignil je z rameni in nonšalantno rekel "Onadva sta storila nekaj kar marsikdo ne zna. Odnehala sta zavedajoč se svojega položaja."
"Ne, samo srečna sta. Samo ljudje velikokrat iščemo srečo na napačnih mestih, največkrat pa je tudi ne prepoznamo."
17. avgust 2017
u224294
u224294
Next
17. avgust 2017
Neeeext!!
17. avgust 2017
neeeeeeeeeeeeeeeeeext
20. avgust 2017
Zaželte mi srečo s faxi x( Ju3 dobim pismo kam sem sprejeta
25. september 2017
u223614
u223614
dezim pesti
25. september 2017
YAY, RATAL! SPREJETA SM!
26. september 2017
A ste še za to, da bi pisala nexte?
29. oktober 2017
jaaaaaaaaaaaaaa
29. oktober 2017
Next
30. oktober 2017
Zakaj hhh
31. oktober 2017
Next
01. november 2017
pač tvoja zgodba je zanimiva...tko da jo prosim nadaljuj
01. november 2017
u229335
u229335
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
01. november 2017
Ta zakaj je bil za nekoga drugega mišljen, ampak je bil njegov komentar očitno izbrisan.
01. november 2017
Znova sem se obrnila k Nicholasu in ugotovila sem, da me je mehko opazoval. "Kaj je?" sem rekla malce sramežljivo. Nisem bila vajena, da me je nekdo gledal tako, kot me je zdaj on. Prav, Logan je bil zabaven, ampak kar je bilo med nama je bilo precej zanimivo.
Nicholas je bežno skomignil z rameni in malce odkimal "Nič. Samo vidim vas v drugačni luči."
"Ja, ker stojiva pod ulično svetilko."
Zasmejal se je. Iskren in glasen smeh, ki pa ni motil miru, ki je vladal na cestah. "Mislim, da se vam ta svetloba lepo prilega. Ko sem vas spoznal, ste se mi zdeli zelo drugačni."
Pogledala sem v tla in se nasmehnila "Ne morem biti vedno ista oseba. Biti princesa je nekaj drugega kot biti hči."
"Ali najstnica." je dodal in se zazrl vame.
Nekaj časa sva se gledala, nato pa sem globoko zavzdihnila in pritrdila "Ja. Ali kot najstnica." Biti le najstnik, ki mu rastejo mozolji in ima hude probleme sam s sabo, nikoli nisem bila. Ni mi bilo dovoljeno, da bi povzročala malo drame glede sebe, kot to vsak človek stori vsake toliko, jaz pa pač ne. Zato pa sem skrivaj hodila ven - da bi bila tisto, kar so mi prepovedali. Kakšna upornica sem!
"In kaj imate v planu, da bi počeli?" me je vprašal, verjetno, ko se mu je zazdelo, da počasi tonem v svoje misli in se tako rekoč oddaljujem od njega.
Z iskro v očeh sem ga ozrla "Veste, da sem ravno to razmišljala preden sem vas srečala tukaj."
Ljubko se mi je nasmehnil "In kaj ste ugotovili, da imate v načrtu?"
"Sploh ne vem, primanjkuje mi idej." Najina nasmeha sta bila zdaj zrcalni sliki, edina razlika je bila v tem, da so imele moje ustnice bolj izrazit srček. "Imate vi kakšno idejo?"
Iz njegovega nasmeha, mimike in zvena glasu sem razbrala, da se je pretvarjal, kar me je skorajda spravilo v smeh. "Ne vem, če vam lahko zaupam. Lahko bi mi idejo kasneje ukradli."
"Lahko?" sem zgroženo vzkliknila in potem s tišjim glasom dodala, da bi jo ukradla skoraj zagotovo. V njegovem nasmehu sem zaznala navdušenje in očitno je v tem pogovoru užival prav toliko kot jaz in jaz sem ta pogovor naravnost oboževala. "Bi se pa dalo kaj dogovoriti, seveda."
"A, bi se?" je vprašal in malce priprl oči kot, da bi me imel na sumu, zaradi nečesa.
"Vedno se da vse urediti. Sploh z mano, saj sem princesa!" Sem ponosno naznanila in malce privzdignila brado.
"No, da slišim kaj imate za ponuditi."
Skomignila sem in s počasnimi in lenimi koraki krožila okrog njega. Ni se počutil ogroženega, čutila sem pozitivno energijo, ki jo je oddajal. "Lahko bi-" Ko sem stala za njim, sem si na hitro ogledala njegovo postavo, "Mi zaupali vašo domislico in-" Delala sem se, da mi je zmanjkalo besed in ravno takrat, sem stala spet pred njim in se ustavila.
"In?" je vprašal, da bi me spodbudil k odgovoru.
"In potem bi načrt izpeljala skupaj. Kaj pravite?"
"Mislite kot zmenek?" porogljivo se je nasmehnil in takrat sem se res malo zamislila, če je bila moja poteza v resnici prava, ali mi bo prinesla več škode kot dobrega.
Kotički ust so mi trznili, dokler se ni razširilo v nasmešek "Saj veste, da sem tukaj samo najstnica."
01. november 2017
neeeeeeeeeeeeeeeext
01. november 2017
Next
02. november 2017
u229401
u229401
Next
02. november 2017
Next
02. november 2017
u228033
u228033
this is so cute i'm dying
Next ^^
02. november 2017
Če sem ga klicala Nicholas, ni niti približno zvenelo tako privlačno in sexy, kot če bi mu govorila Lord Chamberlain. Morda nekega bo prav to postal, saj ga je oče že počasi začel uvajati, a zaenkrat je bil samo Nicholas. Po eni strani pa mi je bilo všeč, da sem nekoga drugega kot le Ashley in Davida lahko klicala po imenu.
O, dober dan, Lady Birmingham.
Pozdravljeni, grofica Gloriby.
Kako dolgo se že nismo videli, sir McRaady.
Zdaj pa sem lahko le rekla: Damn, that ass, Nicholas!
Nicholasu se je zdela pametna ideja, da sva šla med ljudi. To ni pomenilo, da sva šla še v kakšen klub, v katerem sem že bila milijonkrat, ampak počela sva nekaj popolnoma navadnega. Bowling. Oči je rad bowlal preden je postal kralj, a tudi zdaj, se mi je včasih zazdelo, da nad mojo sobo včasih švigajo težke krogle po tleh. Mogoče pa si je ustvaril svojo bowling stezo. Kakorkoli, jaz nisem ravno oseba za bowling. Nikoli ne moram uskladiti mojega namena z dejanji - to lahko velja za več, kakor samo bowling.
Nicholas zaenkrat še ni bil pretirano poznan, recimo kot sem bila jaz, brez make-upa, ki me je spremenil v nekoga povsem drugega, zato je lahko šel kamor si je zaželel brez, da bi ga kdo maltretiral, recimo kakšen novinar. Peljal me je v eno manj znanih bowling dvoran, ki mu je bila najljubša in je že večkrat šel tja s svojimi prijatelji.
"Opozarjam te, lahko sem nevarna." sem rekla, ko mi je podal bowling čevlje in sem jih prijela v roke.
Nasmehnil se je in mi namenil naveličani pogled "Mislim, da ne potrebujete 9 kg težko kroglo, da ste nevarni."
Njegov humor mi je postajal vedno bolj všeč. Ni bil priliznjen ali izkoriščevalski in sebičen. Tukaj je bil z menoj, ker sva se želela zabavati. Vsaj temu sem rada verjela. "Skylar."
"Skylar?" me je vprašujoče pogledal.
"Samo reci my Skylar. Ni me treba vikati." Sem rekla z rahlim nasmeškom, ki mi je zdaj krasil obraz.
SKomignil je malo in nagnil glavo na stran "No, Skylar, nevarna si lahko tudi brez težke oborožitve. Takšne ali drugačne."
Ugriznila sem se v ustnico in kapuco potegnila z las. Končno se nisem več počutila kot vohunka iz Črnega Seznama ali Quantica "Tako je že bolje."
Izbrala sva si stezo in se tam tudi namestila. Prvo sva si naročila nekaj pijače, ki za spremembo ni bila alkoholna. Zdaj sem morala zmagati in verjetno mi sedem shotov viskija ne bi pomagalo pri podiranje kegljev, razen, če bi samo sebe vrgla po stezi. Dolga sem bila že toliko, da bi zadela prav vse.
"Boš ti prva?" me je vprašal in ponudil prednost.
Zaigrano sem zazehala in pokazala z roko na stezo "Prosim, daj si duška."
"To ni noben način ravnanja s princeso." je tiho pripomnil, da naju nihče ne bi slišal.
Nagnila sem se naprej in svoje komolce naslonila skoraj da na sredino mize "Nisem princesa, samo najstnica."
"No, potem pa z mlado damo kot si ti." Hitro se je popravil in občutek sem imela, da je imel ves ta pogovor nekako splaniran. To pa ti je Lord Chamberlain!
"No, potem pa mi daj tako prednost, da ti prvi poizkusiš podreti keglje in jaz lahko opazujem kakšne slabe točke imaš." Na njegovo nesrečo pa ni bil edini, ki se je znal izgovoriti in obrniti besede v svoj prid.
Pokimal je premagano in vstal z navdušenim nasmeškom. Mislim, da nobeden od naju ni imel dobrih namenov. Ugotoviti je bilo potrebno le v kakšnem smislu, so bili ravno te slabi. Nicholas je prvo porabil prvih nekaj minut, da si je izbral kroglo s katero bo poskušal meni delati konkurenco. Ko je končno izbral eno od vijoličnih, ki so po mojem mnenju spadale v eno od težjih kategorij, se je nagnil naprej in mi pripravil izvrsten razgled. Koga brigajo keglji, če se lahko navdušuješ nad čem boljšim! Na mojo srečo, je dolgo ostal v tej pozi in res sem se ga lahko nagledala. Mogoče ni vedel, da ga imam na očeh, mogoče pa je prav to želel. V vsakem primeru mi je bilo všeč. Naenkrat pa se je odločil kroglo vreči in podrl je skoraj vse razen dva keglja ob straneh. Sebi je pripravil najhujšo možno situacijo. Ko je naciljal še drugič, je podrl samo enega, medtem, ko drugemu sploh ni več posvečal pozornosti. Obrnil se je k meni in prisedel "Si našla kaj obetavnega, ki bi ti pomagalo pri zmagi?"
O ja, sem. "Ne pričakuj, da bom izdala mojega skrivnega aduta." Vstala sem in si še jaz izbrala kroglo. Za razliko od njega, se jaz nisem dolgo postavljala pred njim in mu želela pričarati lep razgled na mojo ta zadnjo. Kroglo sem vrgla, a podrla sem mogoče 5 kegljev od vseh skupaj. Morda celo manj kot 5. Ko sem drugič vrgla, pa so mi ostali še trije. Obrnila sem je nazaj k Nicholasu, katerega pogled je bil rahlo odsoten. Ko se je zazrl v zaslon, ki je prikazoval najine rezultate, pa mu je skupaj z nasmeškom narasel tudi ego.
Dragi, Lord Chamberlain, zdaj se je šele začelo.
03. november 2017
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
03. november 2017
Next
04. november 2017
Dons bom že napisala nov Next, sam povejte mi, če bi vm blo ušeč, da zravn dam še pesm ka jo poslušam takrt ka pišm Next za taprau filing?
04. november 2017
u228033
u228033
to bi bilo super c; pa neeekst
04. november 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg