Zdravo,
odločila sem se da bi rada nadaljevala eno izmed zgodb, zato ker pogrešam pisanje.
Upam da vam bo zgodbica všeč : )

UVOD

Sem Elisa Evans



Stara sem 20 let.
Po izobrazbi sem ekonomistka. Sem preprosto dekle zaposlena v nabavi otroških oblačil in igrač.

V življenju sem se se morala hitro znajti saj sta mi starša umrli v prometni nesreči. Živim v večji hiši z svojo starejšo sestro Kajo in njeno enoletno hčerko Saro. Moje življenje se spreobrne, ko se zgodi nesreča. Takrat spoznam kako je lahko boleče je življenje!
Bo Elisa spoznala da je naredila napako in jo poskušala popraviti ali se bo raje prepustila spletu naključij? Vse to in še več v nadaljevanju zgobe PREKRŠENO PRAVILO.

SESTRA KAJA


SARA



se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj...
18. februar 2022
Zdravo
hvala če je kdo prebral/a uvod v zgodbico
pa je tukaj že prvi del.

1. DEL

Kazalci na uri se premaknejo na sedem večer! Oči mi zažarijo kot majhnemu otroku, ki je dobil najljubšo igračko. Končno je minil delovno - utrujajoč teden in pred mano je dvodnevni sproščajoči vikend, ki ga imam namen preživeti v miru z knjigo v roki in kakšnim sprehodom. Pograbim majhno modro torbico in z hitrimi koraki odidem iz podjetja, nočem da me kateri sodelavec zmoti ter moj delovni čas zavleče pozno v noč. Peš se prebijem čez veliko mesto vse do majhne skoraj neopazne mirne ulice, kjer živim že od svojega otroštva. Moje razmišljanje zmoti drobna kapljica dežja, ki pade iz neba. Po vsem telesu me zmrazi, ko se zagledam v črne oblake, ki so prekrili nebo. Sovražim dež, zaradi poletne nevihte in spolzkega cestišča sva z Kajo pred tremi leti ostali brez staršev. Mama je umrla v trenutku, oče se je še dva dni v komi boril za živelnje toda tudi njegovo telo je utrpelo preveč udarcev.

MAMA&OČE



Stečem do hiše in kot vlomilec, ki vlamlja v lastno hišo, planem na hodnik. »Je kaj narobe« me prestrašeno vpraša Kaja in se obrne k meni. Stala je pri ogledalu in se opazovala vanj. »Oprosti ker sem te prestrašila, toda utrgal se je oblak in fejst dežuje. Nisem hotela biti mokra« ji na hitro pojasnjujem medtem ko sezuvam udobne sandale. »Aha« zamrma, popolnoma nezainteresirano. Še enkrat se obrnem proti njej in jo na hitro primerim s pogledom – čudovita poletna oblekica, popolni make up, speti lasje. »Zopet kam odhajaš« se ne morem upreti vprašanju. »Matej me je povabil v mega restevracijo. Sestrica lepo prosim popazi na Saro. Hotela sem najeti varuško toda mi je zadnji hip odpovedala« mi na kratko razloži. V mojih mislih se sproži rdeč alarm, ko zaslišim moško ime. Zopet neznanec, ki ga je bogve kje spoznala. Zakaj zaboga se ni morala upreti niti enemu povabilu? »Si mu povedala, da imaš eno letno hčerko« piknem vanjo. Resno me pogleda: »Elisa, vse ob pravem času.« Zavijem z očmi nato pa povzdignem glas »stara si že 25 let in še vedno trapasta. Namesto da bi bila z Saro raje pohajkuješ zunaj. Stara je eno leto, potrebuje vso tvojo pozornost...« »Ampak vseeno imam pravico si vzeti prost večer zase saj 24 ur na pazim na njo« me prekine. »Res je ampak vseeno mi ni všeč, da spoznavaš neznance in z njimi pohajaš okoli« odvrnem in globoko vdihnem. Vem, ni se več splačalo kregati z njo. Vedno sva se dobro razumeli toda ni mi bilo všeč da hodi na takšne zmenke. Še pred enim letom je bila trdo prepričana, da bo sama skrbela za Saro, saj njen oče Nejc ni hotel priznati očetovstva. »Prosim Elisa podpri me, Sara spi v zibelki«. Rahlo me objame in še preden se zavem odide iz hiše. Vem potrebovala je nekaj svobode, toda nisem bila navdušena nad njenimi zmenki. »Mami in ati ne bi bila ponosna nate.« Moje besede zadonijo po vsem prostoru, toda Kaja jih ni več slišala!

HIŠA



se nadaljuje..
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj...
19. februar 2022
Zdravo,
jaz bom kar nadaljevala zgodbico, čeprav ne vem če kateri sploh bere : )

_______________________________________________________________________________________________

2. DEL

Globok vdih in izdih malce umirita moje podivjane misli. Ne preostane mi nič drugega kot da ta čas poskrbim za Saro in prebedim več kot pol noči. Kaja je vedno v družbi moškega popolnoma pozabila na uro in okolico. Počasi odidem proti otroški sobi in obstanem pri vratih, kot vsak večer je mirno spala v svoji zibelki. Bila je najbolj pridna punčka, medtem ko je podnevi znala pokazati svojo otroško nagajivost. Utrujena se odvlečem po stopnicah do svoje sobe v zgornjo nadstropje in iz omare potegnem rdečo spalno sprajčko. Hitro odidem pod tuš in nato jo navlečem nase.

SPALNA SRAJČKA



Čez deset minut se vrnem v sobo, iz predala nočne omarice potegnem debelo knjigo na kateri se je že nekaj časa nabiral prah. Z dlanjo potegnem po platnici nato pa na glas preberem naslov morilca z razglednicami. »Dobro je, Kaja to prisilno bedenje mi boš plačala« rečem na glas in se vržem na posteljo. Počasi sem brala stran za stranjo. Na srečo je bila knjiga zanimiva, zato me je spanec skorajda minil. Večkrat s pogledom ošinem uro in in napravico, ki je oznanjal morebitni Sarin jok. Zopet se poglobim v knjigo, že dolgo nisem tako živčno brala takšne zanimive kriminalke. Vsaka vrstica je bila bolj zanimiva.



Eno uro kasneje
Napeto branje zmoti Sarin jok, ki odmeva iz napravice. Takoj stečem proti njeni sobi. Prižgem lučko in počasi grem proti njeni zibelki, jokala je kot dež. »Dobro jutro lepotička« rečem na glas in jo vzamem v naročje. Malo se umiri toda še zmeraj joče. Položim jo na previjalno mizo in ji zamenjam mokro planičko. »Je že dobro mamica bo kmalu doma« ji prigovarjam medtem ko živahno miga z nogicami. Čez petnajst minut jo položim nazaj v zibelko. Nekaj sekund me opazuje nato pa zopet plane v jok. Vzamem jo v naročje in jo stisnem k sebi ona pa me nežno cuka za lase. Skoraj zaspi, ko naju zmoti zvonjenja zvonca, ki se razleže po vsej hiši. »Kaja« zasikam jezno in zavijem z očmi. Sigurno je zopet pozabila ključe.

SARINA SOBA


se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj *
21. februar 2022
Next Next Next Next
27. april 2022
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani